Zadeva T-260/03

Celltech R & D Ltd

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Besedna znamka CELLTECH – Absolutni razlogi za zavrnitev – Razlikovalni učinek – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Opisnost in neobstoj razlikovalnega učinka znaka – Razmerje med ustreznimi določbami

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b) in (c))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka – Znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko označujejo lastnosti proizvoda – Besedni znak CELLTECH

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b) in (c))

1.      Besedna znamka, ki opisuje značilnosti proizvodov ali storitev, v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti je zaradi tega nujno brez slehernega razlikovalnega učinka glede teh proizvodov ali storitev v smislu člena 7(1)(b) iste uredbe.

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) mora za dokaz – da je znamka, ki ne spada pod razlog za zavrnitev, določen v členu 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, vseeno brez slehernega razlikovalnega učinka v smislu pododstavka b iste določbe – torej navesti razloge, zaradi katerih meni, da je ta znamka brez kakršnega koli razlikovalnega učinka.

(Glej točki 23 in 24.)

2.      Besedni znak CELLTECH, katerega registracija kot znamke Skupnosti se zahteva za „farmacevtske, veterinarske in sanitarne proizvode, sestavine in snovi“, „kirurške, medicinske, zobozdravstvene in veterinarske aparate in instrumente“ in „raziskovalne in razvojne storitve, svetovanje na področju bioloških, medicinskih in kemijskih znanosti“ iz razredov 5, 10 oziroma 42 v smislu Nicejskega aranžmaja ni brez razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti z vidika povprečnega angleško govorečega potrošnika in vseh strokovnjakov z medicinskega področja, ne glede na to, kateri je njihov materni jezik, saj, prvič, ni dokazano, da je prijavljena znamka zajeta z razlogom za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, in sicer da bi opisovala proizvode in storitve, za katere se zahteva registracija, in, drugič, niso navedeni drugi razlogi, zaradi katerih bi bila zadevna znamka kljub temu brez razlikovalnega učinka v smislu iste določbe, pododstavek b, in sicer da, obravnavana kot celota, ciljni javnosti ne bi omogočala razlikovati zadevnih proizvodov in storitev od tistih, ki imajo drug gospodarski izvor.

(Glej točke 31, 41, 44 in 45.)