SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE
(prvi senat)

z dne 25. februarja 2014

Zadeva F‑155/12

Luis García Domínguez

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Natečaj – Obvestilo o natečaju EPSO/AD/215/11 – Neuvrstitev na rezervni seznam – Obrazložitev odločbe o zavrnitvi prijave – Načelo enakega obravnavanja – Navzkrižje interesov“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero L. García Domínguez predlaga razglasitev ničnosti odločbe, s katero je natečajna komisija javnega natečaja EPSO/AD/215/11 odločila, da se ne uvrsti na rezervni seznam navedenega natečaja, in naložitev Evropski komisiji, naj mu izplača odškodnino.

Odločitev:      Tožba se zavrne, ker je očitno brez pravne podlage. L. García Domínguez nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije.

Povzetek

1.      Uradniki – Natečaj – Podrobna pravila za preizkuse in njihova vsebina – Diskrecijska pravica natečajne komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi, Priloga III)

2.      Uradniki – Pravice in obveznosti – Obveznost neodvisnosti in integritete – Tveganje nasprotja interesov pri obstoju poklicnih odnosov med članom natečajne komisije in kandidatom – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, Priloga III)

3.      Uradniki – Natečaj – Ocenjevanje poklicne usposobljenosti kandidatov – Diskrecijska pravica natečajne komisije – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi, Priloga III)

1.      Načelo enakega obravnavanja je temeljno načelo prava Unije, tako da ga mora natečajna komisija strogo upoštevati pri kandidatih med potekom natečaja. Čeprav ima natečajna komisija široko diskrecijsko pravico pri določitvi podrobnih pravil in podrobne vsebine preizkusov, mora sodišče Unije vseeno izvajati takšen nadzor, kot je potrebno za zagotavljanje enakega obravnavanja kandidatov in objektivnosti izbora, ki ga ta komisija opravi med njimi.

Vsak preizkus na splošno in sam po sebi vključuje tveganje neenakega obravnavanja zaradi nujno omejenega števila vprašanj, ki se na preizkusu lahko razumno postavijo o določeni temi. Zato je bilo dopuščeno, da se kršitev načela enakega obravnavanja lahko ugotovi, le kadar natečajna komisija pri izbiri preizkusov ni omejila tveganja neenakih možnosti na tveganje, ki je na splošno samo po sebi značilno za vsak preizkus.

Vendar kar zadeva odločitev, da se preizkus nanaša na temo, ki bi lahko dala prednost nekaterim kandidatom, taka okoliščina, ki je del tveganja, ki je na splošno značilno za vsak natečaj, tem kandidatom ne daje take prednosti, da bi bilo zato načelo enakega obravnavanja kršeno. Tako je, kadar natečajna komisija izbere temo za vse kandidate javnega natečaja, ki so pripuščeni k preizkusom, ne glede na njihovo jezikovno skupino, preden so bili znani rezultati pristopnih testov in posledično imena kandidatov, pripuščenih k preizkusom navedenega natečaja.

(Glej točke 24, 25, 28 in 29.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 12. marec 2008, Giannini/Komisija, T‑100/04, točki 132 in 133.

2.      Pri presoji tveganja navzkrižja interesov obstoj poklicnih odnosov med uradnikom in tretjo osebo načeloma ne pomeni, da je neodvisnost uradnika ogrožena ali da se tako zdi, kadar se mora ta uradnik izreči o zadevi, v kateri nastopa ta tretja oseba. Poleg tega načelo nepristranskosti natečajne komisije zahteva, da član komisije ne sodeluje pri ocenjevanju kandidata, kadar obstaja neposredna zveza med članom komisije in kandidatom.

V zvezi s tem iz okoliščine, da je bil eden od članov natečajne komisije vodja ekipe službe evropske institucije, v kateri je bil kandidat natečaja zaposlen, ni mogoče sklepati, da je imel ta član natečajne komisije neposredno zvezo s tem kandidatom.

Poleg tega tudi to, da ima kandidat natečaja na računu na omrežju Facebook člana natečajne komisije status prijatelja, ne more kazati na obstoj neposredne zveze med njima. To, da sta osebi prijatelja na tem omrežju, pa ne pomeni nujno, da med njima obstaja prijateljstvo v običajnem pomenu te besede, ampak lahko le izhaja iz njune želje po medsebojni izmenjavi informacij o splošnih ali poklicnih vprašanjih. Poleg tega oseba, ki je prijatelj druge osebe, nima nujno dostopa do vseh informacij, ki jih ta razširja, saj lahko vsak uporabnik omrežja Facebook določi, kakšen dostop do svojih osebnih podatkov želi omogočiti.

(Glej točke 34, 36 in 37.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 3. februar 2005, Mancini/Komisija, T‑137/03, točka 33; 12. julij 2005, De Bry/Komisija, T‑157/04, točka 35; zgoraj navedena Giannini/Komisija, točka 224.

3.      Presoje, ki jih dodeli natečajna komisija, ko ocenjuje znanje in sposobnosti kandidatov, ter odločbe, s katerimi navedena komisija ugotovi neuspeh kandidata na preizkusu, so izraz vrednostne sodbe. Spadajo v široko diskrecijsko pravico, ki jo ima komisija, in so lahko predmet nadzora sodišča Unije le v primeru očitne kršitve pravil, ki urejajo delo natečajne komisije.

V zvezi s tem, če izločeni kandidat trdi, da ocena na preizkusu natečaja ni skladna z visoko oceno, ki jo je dobil na drugem preizkusu istega natečaja, iz tega ni mogoče sklepati, da je natečajna komisija storila očitno napako pri presoji, saj se rezultati kandidata na zaporednih preizkusih lahko razlikujejo. Poleg tega se mora natečajna komisija pri ocenjevanju poklicne usposobljenosti kandidatov ter njihovih sposobnosti in motivacije opreti izključno in samostojno le na rezultate kandidatov v skladu z zahtevami iz obvestila o natečaju. Tako se navedeni kandidat pri izpodbijanju ocene, ki mu je bila dodeljena na preizkusu, ne more učinkovito sklicevati na svoje pretekle dolgoletne delovne izkušnje. Nazadnje, osebno prepričanje kandidata prav tako ne more biti dokaz očitne napake pri presoji.

(Glej točki 58 in 59.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 14. julij 2000, Teixeira Neves/Sodišče, T‑146/99, točka 41; 5. april 2005, Christensen/Komisija, T‑336/02, točka 25;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2012, Mileva/Komisija, F‑101/11, točka 45.