Language of document : ECLI:EU:F:2014:180

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 8. julija 2014

Zadeva F‑26/13

Rhys Morgan

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Javni uslužbenci – Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Predlog za razglasitev ničnosti ocenjevalnega poročila“

Predmet: Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, s katero R. Morgan predlaga, naj se razglasi ničnost njegovega ocenjevalnega poročila za obdobje od 1. oktobra 2010 do 30. septembra 2011 in naj se Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) naloži plačilo odškodnine v višini najmanj 500 EUR.

Odločitev: Tožba se zavrne. R. Morgan nosi svoje stroške in plača stroške, ki jih je priglasil Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli).

Povzetek

1.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Presoja učinkovitosti uradnika – Tehtanje nezadovoljive učinkovitosti in izboljšanja učinkovitosti med ocenjevalnim obdobjem – Očitna napaka – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člen 43)

2.      Uradniki – Ocenjevanje – Ocenjevalno poročilo – Priprava – Sprememba presoje ocenjevalca pri dokončni splošni oceni – Kršitev pravice do izjave – Neobstoj

(Kadrovski predpisi, člen 43)

3.      Sodni postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Zahteve obličnosti – Navedba tožbenih razlogov – Neobstoj bistvenih elementov pravnega utemeljevanja v tožbi – Sklicevanje na prilogo – Nedopustnost

(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 35(1))

1.      Če je učinkovitost uradnika v prvi polovici ocenjevalnega obdobja ocenjena kot nezadovoljiva, v drugi polovici tega obdobja pa kot opazno boljša, institucija ne stori očitne napake, če tehta učinkovitost v navedenih polovicah in na podlagi tega sklene, da učinkovitost in sposobnosti uradnika ter njegovo obnašanje v službi med celotnim ocenjevalnim obdobjem niso bili sprejemljivi. Poleg tega se uradnik ali uslužbenec ne more sklicevati na lastno ravnanje, da bi se razbremenil svojih poklicnih obveznosti. Torej to, da je uradnik v drugi polovici ocenjevalnega obdobja presegel svoje cilje, še ne pomeni, da mu teh ciljev ni treba dosegati v prvi polovici tega obdobja.

(Glej točki 57 in 60.)

Napotitev na:

Sodišče: sodba Komisija/De Bry, C‑344/05 P, EU:C:2006:710, točka 44;

Sodišče za uslužbence: sodbi Ntouvas/ECDC, F‑107/11, EU:F:2012:182, točka 68, in Bogusz/Frontex, F‑5/12, EU:F:2013:75, točka 57.

2.      Ocenjevalec s tem, ko spremeni svojo presojo glede na predlog, ki ga je pripravil med ocenjevalnim razgovorom, če splošna ocena v skladu z določbami v zvezi z ocenjevanjem takrat še ni dokončna, ne krši pravice uradnika do izjave.

(Glej točko 73.)

3.      Za dopustnost tožbenega razloga morajo biti bistvene dejanske in pravne okoliščine, na katerih ta temelji, dosledno in razumljivo navedene ali vsaj povzete v besedilu same tožbe. V zvezi s tem velja, da je besedilo tožbe glede posebnih vprašanj sicer lahko podprto in dopolnjeno s sklicevanjem na odlomke iz dokumentov, ki so priloženi tožbi, vendar splošno sklicevanje na druga pisanja – tudi če so priložena tožbi – ne more nadomestiti pomanjkanja bistvenih elementov pravne utemeljitve, ki morajo biti zajeti v tožbi. Sodišče za uslužbence ni dolžno v prilogah iskati ter prepoznavati tožbenih razlogov in trditev, ki bi jih lahko štelo za podlago za tožbo, saj imajo priloge le dokazno in pomožno funkcijo.

(Glej točko 88.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: sodbi Honeywell/Komisija, T‑209/01, EU:T:2005:455, točki 56 in 57, in Angelidis/Parlament, T‑424/04, EU:T:2006:376, točke od 39 do 41.