SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE (občna seja)
z dne 24. junija 2008(*)
„Javni uslužbenci – Uslužbenci ECB – Osebni prejemki – Posvetovanje s Svetom zaposlenih v ECB – Način izračuna letne prilagoditve osebnih prejemkov – Izvršitev sodbe sodišča Skupnosti – Retroaktivnost“
V zadevi F‑15/05,
zaradi tožbe na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi ES,
Carlos Andres, uslužbenec Evropske centralne banke, stanujoč v Frankfurtu na Majni (Nemčija), in 8 drugih tožečih strank, katerih imena so navedena v prilogi, ki jih zastopata G. Vandersanden in L. Levi, odvetnika,
tožeče stranke,
proti
Evropski centralni banki (ECB), ki jo zastopata C. Zilioli in K. Sugar, zastopnika, ob sodelovanju B. Wägenbaurja, odvetnika,
tožena stranka,
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (občna seja),
v sestavi P. Mahoney, predsednik, H. Kreppel (poročevalec) in S. Van Raepenbusch, predsedniki senatov, sodniki, I. Boruta, sodnica, H. Kanninen, H. Tagaras in S. Gervasoni, sodniki,
sodna tajnica: W. Hakenberg,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 22. maja 2007
izreka naslednjo
Sodbo
1 Tožeče stranke so 21. marca 2005 po telefaksu (izvirnik je bil vložen 23. marca istega leta) v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje Evropskih skupnosti vložile to tožbo za razveljavitev plačilnih listov za julij 2004, v delu, v katerem je v njih povišanje plače določeno na podlagi domnevno nezakonitega načina letne prilagoditve in v ne velja za nazaj za leta 2001, 2002 in 2003, ter za povračilo škode.
Pravni okvir
2 V členu 36 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (ECB), priloženega k Pogodbi ES (v nadaljevanju: Statut ESCB), so te določbe:
„Zaposleni
36.1. Svet ECB na predlog Izvršilnega odbora določi pogoje za zaposlitev v ECB.
36.2 Sodišče [Evropskih skupnosti] je pristojno za reševanje vseh sporov med ECB in njenimi uslužbenci v mejah in pod pogoji, ki so določeni v pogojih za zaposlitev.“
3 Na podlagi člena c.1 Statuta ESCB je Svet ECB 9. junija 1998 sprejel Pogoje za zaposlitev osebja ECB (Sklep ECB z dne 9. junija 1998 o sprejetju pogojev za zaposlitev osebja ECB, spremenjen 31. marca 1999, UL L 125, str. 32, in 5. julija 2001, UL L 201, str. 25, v nadaljevanju: Pogoji za zaposlitev).
4 Člen 42 Pogojev za zaposlitev pojasnjuje člen 36.2 Statuta ESCB:
„Po izčrpanju razpoložljivih notranjih postopkov je za vse spore med ECB in zaposlenim oziroma nekdanjim zaposlenim, na katerega se nanašajo ti pogoji za zaposlitev, pristojno Sodišče [...]
Taka pristojnost je omejena na presojo zakonitosti ukrepov ali odločb, razen če gre za spor finančne narave, in v tem primeru ima Sodišče neomejeno pristojnost.“
5 V zvezi z delovnimi razmerji člen 9 Pogojev za zaposlitev določa zlasti:
„a) Zaposlitveni odnosi med ECB in njenimi uslužbenci se določijo s pogodbami o zaposlitvi, sklenjenimi v skladu s temi pogoji za zaposlitev. Izvršilni odbor sprejme Pravila za zaposlene [ECB], s katerimi natančneje določi podrobna pravila Pogojev za zaposlitev.
[...]
c) Pogojev za zaposlitev ne ureja nobeno posebno nacionalno pravo. ECB uporablja i) splošna načela, ki so skupna pravnim ureditvam držav članic, ii) splošna načela prava Skupnosti (ES) in iii) pravila iz uredb in direktiv (ES) glede socialne politike, ki so naslovljene na države članice. Kadar bo potrebno, bo ECB uporabila te pravne akte. V zvezi s tem se bo skrbno upoštevalo priporočila (ES) s področja socialne politike. Pri razlagi pravic in obveznosti iz teh pogojev za zaposlitev bo ECB skrbno upoštevala načela, ki izhajajo iz uredb, pravil in sodne prakse glede zaposlenih v institucijah Skupnosti.“
6 V zvezi s sistemom plač je v členu 13 Pogojev za zaposlitev navedeno:
„Svet na predlog Izvršilnega odbora sprejme splošne prilagoditve plač z učinkom od 1. julija vsakega leta.“
7 Glede predstavništva zaposlenih v smislu členov 45 in 46 Pogojev za zaposlitev je v devetem delu, poimenovanem „Predstavništvo zaposlenih“, določeno:
„45. Svet zaposlenih, katerega člani so izvoljeni s tajnim glasovanjem, zastopa splošne interese vseh zaposlenih na področju pogodb o zaposlitvi, pravil, ki se uporabljajo za zaposlene, in plač, pogojev zaposlitve, dela, zdravja in varnosti v ECB, socialnih zavarovanj ter pokojninske ureditve.
46. S Svetom zaposlenih se je treba predhodno posvetovati o vsaki spremembi teh pogojev za zaposlitev, Pravil za zaposlene oziroma pravil, ki se nanašajo na vsa z njimi povezana vprašanja, kot so opredeljena v členu 45 zgoraj.“
8 Določbe člena 46 Pogojev za zaposlitev pojasnjujejo Pravila za zaposlene v ECB („European Central Bank Staff Rules“), ki določajo zlasti podrobna pravila postopka posvetovanja med ECB in Svetom zaposlenih (člen 9.2).
9 Protokol o sporazumu o odnosih med Izvršilnim odborom ECB in Svetom zaposlenih ECB („Memorandum of Understanding on Relations between Executive Board and the Staff Committee of the ECB“, v nadaljevanju: Protokol o sporazumu) je bil podpisan 17. junija 2003 ter v njem so bili natančneje opredeljeni okvir in postopki, ki jih je treba uporabljati.
10 V njegovi preambuli je določeno: „[T]reba si je prizadevati za posredovanje vseh upoštevnih informacij in za čimprejšnji začetek dialoga, razen če so podani drugi razlogi, ki to preprečujejo“ („efforts shall be made to provide all relevant information and to initiate a dialogue at the earliest possible time in so far as there are no overriding reasons for not doing so“).
11 Člen 6 Protokola o sporazumu določa pogoje za predlog za posvetovanje:
„Ob začetku postopka posvetovanja predsednik oziroma njegov predstavnik svetu zaposlenih predloži pisni predlog za posvetovanje, v katerem so popolne informacije, to je informacije, ki Svetu zaposlenih omogočajo, da se seznani z vprašanjem, ki je predmet posvetovanja, in ga preuči, če niso podani drugi razlogi, ki bi to preprečevali [...]“
12 V členu 15 Protokola o sporazumu je določen poenostavljeni postopek posvetovanja:
„Stranki dialoga se lahko iz upravičenih razlogov, ki jih poda ena od njiju, sporazumeta o postopku, s katerim se zmanjša število izmenjav stališč o določenem vprašanju. V tem primeru stranki sporazumno opredelita ad hoc časovni okvir.“
13 Na podlagi člena 13 Pogojev za zaposlitev je Izvršilni odbor ECB opredelil način za izvajanje splošnih prilagoditev plač („General Salary Adjustment – GSA“, v nadaljevanju: način izračuna). Načeloma se opira na posebno presojo prilagoditev plač v organizacijah, iz katerih se v glavnem delu zaposluje osebje ECB, kot so nacionalne centralne banke (v nadaljevanju: referenčne organizacije), zato da bi plače zaposlenih v ECB ostale izravnane z ravnjo nadomestil. Glede let od 1999 do 2001 je način izračuna sprejel Svet ECB 20. junija 1999 (v nadaljevanju: GSA 1999/2001). To različico je Svet nato spremenil za leta 2002, 2003 in 2004 (v nadaljevanju: GSA 2002/2004).
14 V skladu z GSA 1999/2001 se prilagoditev plač uslužbencev vsake referenčne organizacije (v odstotkih) uskladi glede na število uslužbencev po teh načelih:
„ – Letna prilagoditev plač [bo] temelji[la] na povprečni rasti nominalnih plač v petnajstih [nacionalnih centralnih bankah in v Banki za mednarodne poravnave (BMP)] kot ‚centralni banki‘ centralnih bank;
– upoštevale [se bodo] letne prilagoditve v referenčnih organih za tekoče koledarsko leto;
– [r]ast nominalnih plač bo ponderirana [; p]onderiranje bo odvisno od števila zaposlenih v vsaki referenčni instituciji;
– […]“
15 V GSA 1999/2001 zato ni bilo razlike med različnimi referenčnimi organizacijami in ni bila predvidena nobena možnost za popravke.
16 Nasprotno pa sta v GSA 2002/2004, ki sledi istim načelom, upoštevani dve skupini referenčnih organizacij, pri tem pa je z vsako od njiju izračun letne prilagoditve ponderiran v višini 50 %:
„ – [L]etna prilagoditev plač bo temeljila na povprečni rasti nominalnih plač v naslednjih institucijah:
– 1. [p]etnajstih [nacionalnih centralnih bankah] in BMP;
– 2. [i]nstitucijah in organih Evropskih skupnosti (to je Komisiji [Evropskih skupnosti] in njenih agencijah, Svetu Evropske unije, [Evropskemu] [p]arlamentu, Sodišču, Računskemu sodišču [Evropskih skupnosti], [Evropskemu] [g]ospodarskemu in socialnemu odboru in Odboru regij [Evropske unije]);
‚[k]oordiniranih organizacijah‘ (to je [Organizaciji Severnoatlantske pogodbe (NATO)], [Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD)], Evropski vesoljski agenciji, Evropskemu centru za srednjeročne vremenske napovedi, Svetu Evrope in Zahodnoevropski uniji);
[E]vropski investicijski banki.
– [R]ast nominalnih plač bo ponderirana glede na število zaposlenih v vsaki referenčni instituciji;
– vsaka referenčna skupina (točki 1 in 2 zgoraj) šteje 50 %.“
17 GSA 2002/2004 je poleg tega določila tudi sistem popravkov prilagoditev glede na naknadno razpoložljive podatke:
„Upoštevale se bodo letne prilagoditve (ko bodo dostopne) v referenčnih organizacijah za tekoče koledarsko leto. Če prilagoditve ne bi bile na voljo za tekoče leto, se bodo uporabili podatki za predhodno leto, razen če niso razpoložljivi, razlika med razpoložljivimi podatki in dejanskimi podatki pa bo popravljena v naslednjem obdobju.“
18 Sklep ECB/2004/3 z dne 4. marca 2004 o dostopu javnosti do dokumentov ECB (UL L 80, str. 42), katerega člen 2(1) določa, da ima vsak državljan Unije „pravico dostopa do dokumentov ECB, ob upoštevanju pogojev in omejitev, določenih s tem sklepom“, v členu 4(1) določa, da ECB zavrne dostop do dokumenta, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, zasebnosti in celovitosti posameznika ter zaupnosti informacij, ki so kot take zavarovane po pravu Skupnosti. Glede uporabe te izjeme je v členu 4(4) navedenega sklepa določeno:
„Glede dokumentov tretjih oseb se ECB z zadevno tretjo osebo posvetuje, da bi presodila, ali se lahko uporabi izjema iz tega člena, razen če je jasno, ali naj se dokument razkrije ali ne.“
Dejansko stanje
19 Tožeče stranke so z ECB sklenile pogodbe o zaposlitvi, v katerih je med drugim določeno, da so njihov sestavni del tudi Pogoji za zaposlitev in njihove spremembe.
20 S sodbo Sodišča prve stopnje z ne 20. novembra 2003 v zadevi Cerafogli in Poloni proti ECB (T‑63/02, Recueil, str. II‑4929) sta bila sklepa, vsebovana v plačilnih listih, ki sta ju 13. julija 2001 prejeli tožeči stranki, zaposleni v ECB, za julij 2001, razveljavi, ker se ECB pred prilagoditvijo plač za leto 2001 ni posvetovala s Svetom zaposlenih.
21 ECB je 16. decembra 2003 na vse zaposlene naslovila memorandum, v katerem je navedla, da bo v skladu s sodbo Sodišča prve stopnje začela posvetovanje s Svetom zaposlenih glede izvajanja načina izračuna za leta 2001, 2002 in 2003. V tem memorandumu je bilo navedeno:
„Uprava se bo posvetovala s Svetom zaposlenih glede izvajanja metodologije za leta 2001, 2002 in 2003. V zvezi s tem navajamo, da na podlagi sodbe Sodišča [prve stopnje] ni upravičeno sklepanje, da je treba v okviru posvetovanja spremeniti izračune za katero koli od teh let.“
22 ECB je z obvestilom z dne 9. januarja 2004 uvedla postopek posvetovanja in Svetu zaposlenih posredovala sezname podatkov, ki so jih predložile referenčne organizacije za leta 2001, 2002 in 2003.
23 Svet zaposlenih je v odgovoru z dne 25. marca 2004 postavil več vprašanj glede podatkov, ki jih je posredovala ECB, in zahteval retroaktivno uporabo rezultata končnega izračuna prilagoditev plač zaposlenih v ECB za leta 2001, 2002 in 2003, zlasti glede na elemente razlik, ki jih je navedel Svet zaposlenih, med podatki, ki jih je ECB predložila 9. januarja 2004, in istovrstnimi podatki, ki jih je Svet zaposlenih pridobil od svetov zaposlenih v referenčnih organizacijah. Svet zaposlenih je ob upoštevanju vseh teh elementov predlagal povišanje plač.
24 Nato so se med Svetom zaposlenih in predstavniki ECB zvrstili številni „tehnični“ in „ad hoc“ sestanki. Natančneje, 30. marca 2004 so na tehničnem sestanku (na katerem je bila tudi tožeča stranka, M. Cerafogli) predstavniki Sveta zaposlenih predložili prepise vseh listin, ki jih je ta svet pridobil od svetov zaposlenih referenčnih organizacij za prejšnja leta. O prilagoditvi plač za leta 2001, 2002 in 2003 se je razpravljalo tudi na tehničnem sestanku 11. maja 2004. G. Kelly, predstavnik ECB, je predstavil podatke o nekaterih nacionalnih centralnih bankah in pojasnil, da bi bilo treba razpravljati o njihovi porazdelitvi na vsako od let 2001, 2002 in 2003, pri tem pa je podrobneje navedel, da bi bila prilagoditev verjetna, če bi te številke pokazale razliko. Na vprašanje predstavnikov Sveta zaposlenih (vključno z O. Seigneurjem, tožečo stranko) o prilagoditvi za nazaj, je predstavnik ECB izrazil večjo naklonjenost prilagoditvi z učinkom od leta 2004. Drugi ad hoc sestanki, ki so se nanašali na prilagoditev plač, so potekali 1. junija 2004, ob prisotnosti predstavnika ECB, g. Kellyja, in predstavnika Sveta zaposlenih, g. van de Veldeja, ter enega od namestnikov predstavnika tega sveta, g. van der Arka, ter 9. junija 2004, ob prisotnosti dveh predstavnikov ECB, g. van Baaka in g. Kellyja, ter dveh članov Sveta zaposlenih, ki sta bila prisotna na sestanku 1. junija 2004. Lastnosti, sodelovanje in vsebina sestankov z dne 1. in 9. junija 2004 ter drugih sestankov so sporni z več vidikov.
25 Svet zaposlenih je v dopisu z dne 3. junija 2004 izrazil željo, da verjetni rezultat prilagoditev plač, ki je sledil postopku posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003, začne veljati hkrati s prilagoditvijo, ki jo je treba opraviti za leto 2004 (to je od 1. julija 2004, kot je določeno v členu 13 Pogojev za zaposlitev).
26 Stranke različno opisujejo tudi pripravo in potek sestanka, ki je potekal 14. junija 2004. Tožeče stranke zatrjujejo, da je Svet zaposlenih šele na sestanku prejel določene pomembne statistične podatke, čeprav naj na nobeni stopnji postopka posvetovanja, ki se je začel z obvestilom z dne 9. januarja 2004, člani Sveta zaposlenih ne bi imeli dostopa do vseh listin, v katerih so referenčne organizacije posredovale odstotke povišanja plač in število zaposlenih (v nadaljevanju: izvirni podatki). ECB nasprotno trdi, da je zadevne statistične podatke posredovala v petek, 11. junija 2004, in da je pokazala izvirne podatke g. van de Veldeju, predstavniku Sveta zaposlenih, in g. van der Arku, enemu od njegovih namestnikov, na dan, ki ga ne more natančno opredeliti. Trditev, da naj bi Svet zaposlenih ECB predlagal, da bi bila njegov predstavnik in eden od namestnikov predstavnika upravičena do dostopa do izvirnih podatkov, potrjuje elektronsko sporočilo z dne 1. junija 2004 namestnika predstavnika, g. van der Arka. Poleg tega resničnost tega dostopa potrjuje pisna izjava z dne 13. junija 2005, ki sta jo med drugim podpisala tudi zastopnika Sveta zaposlenih.
27 Svet zaposlenih, ki sta ga zastopala predstavnik in eden njegovih namestnikov, je generalnemu direktorju Generalnega direktorata (GD) „Administracija“ 14. junija 2004 poslal dopis, v katerem je navedel:
„Svet zaposlenih je od Direkcije za kadrovske zadeve pred kratkim prejel revidirane podatke za splošne prilagoditve plač za obdobje 2001[/]2003.
Upali smo, da bi bilo mogoče posvetovanje o splošni prilagoditvi plač za čas 2001[/]2003 končati pravočasno za izračun plač za leto 2004. Čeprav smo svoje rezultate posredovali 25. marca, smo preglednico z revidiranimi podatki Direkcije za kadrovske zadeve prejeli šele pred kratkim. Sestali smo se z zadevnimi člani te direkcije, da bi razumeli in pojasnili te podatke. Nesoglasja obstajajo glede majhnega števila razlik, ki jih še ni mogoče pojasniti, glede Belgije (2001), [Deutsche] Bundesbank (2001 in 2002) in Komisije […] (2002). Po našem dopisu z dne 25. marca 2004 so postali dosegljivi tudi novi podatki za Irsko in EIB. V dodatnih informacijah, ki so nam jih posredovali kolegi iz svetov iz ustanove Banca d’Italia, so elementi, ki se ne navezujejo na splošno prilagoditev plač.
Teh razlik ne bo mogoče razrešiti pred časom, ki ga je za potrditev prilagoditve za leto 2004 predlagal Izvršilni odbor. Vseeno je Direkcija za kadrovske zadeve že potrdila revidirane podatke, ki so ji bili posredovani in iz katerih izhaja skupni učinek 0,9 % za obdobje 2001[/]2003, ki je bil do višine 0,6 % že upoštevan v izračunu za leto 2004.
Glede na to, da preostala razlika, če bo potrjena, pomeni manjše povišanje končnega rezultata, predlagamo, naj se razlika v višini 0,3 % (0,9 % – 0,6 %), ki sta jo že potrdili obe strani, doda rezultatu obdobja za splošno prilagoditev plač za leto 2004, vse preostale razlike pa naj bi se nadomestile leta 2005, ko bodo dokončne številke soglasno potrjene.“
28 Izvršilni odbor ECB je 15. junija 2004, to je naslednji dan, potrdil predlog svojega predsednika o povečanju za 3,5 %, ki je zajemalo 3,2 % za leto 2004 ter dodatno in enotno prilagoditev 0,3 % za leta 2001, 2002 in 2003, ter odločil, da bo ta predlog predložil Svetu ECB v sprejetje. V stopnjo 3,2 % je bilo vključenih 0,6 % iz naslova manjkajočih podatkov za leto 2003, ki so postali dostopni leta 2004.
29 Istega dne, 15. junija 2004, so uslužbenci ECB izvolili svoj novi svet zaposlenih.
30 V sporočilu z dne 25. junija 2004, naslovljenem na podpredsednika ECB, je ta novi svet zaposlenih menil, da postopek posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003 ni bil končan z dopisom z dne 14. junija 2004. Zato je prosil za odgovor na dopis prejšnjega Sveta zaposlenih z dne 25. marca 2004, da bi se nadaljeval postopek posvetovanja v skladu s Protokolom o sporazumu, ki bi vključeval drugo stopnjo posvetovanja.
31 Na sestanku 1. julija 2004 je Svet ECB sprejel predlog Izvršilnega odbora z dne 15. junija 2004.
32 Z dopisom z dne 1. julija 2004 je direktor Direkcije za kadrovske zadeve GD „Administracija“ vse zaposlene obvestil, da je Svet ECB sprejel sklep o povečanju plač za 3,5 % z učinkom od 1. julija 2004.
33 Direktor Direkcije za kadrovske zadeve GD „Administracija“ je v dopisu z dne 7. julija 2004 novemu Svetu zaposlenih glede prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003 odgovoril:
– skliceval se je na dopis z dne 9. januarja 2004 (o uvedbi postopka posvetovanja) in na dopisa Sveta zaposlenih z dne 14. in 25. junija 2004;
– poudaril je, da je bila „[i]nformacija, ki je bila predložena […], preverjena in [je] potrj[evala] obstoj primanjkljaja 0,3 % v zadevnem obdobju zaradi napačnih podatkov, ki so jih posredovale določene referenčne organizacije[; z]ato je Svet ECB privolil v izjemno dodatno povečanje splošnega odstotka za prilagoditev plač za leto 2004 za 0,3 %, kar pomeni skupaj 3,5-odstotno povečanje z učinkom od 1. julija 2004“;
– potrdil je, da naj bi se postopek nadaljeval („izmenjava mnenj ni končana“), vendar z učinkom za naslednji krog prilagoditev („[č]eprav je dogovorjeno, da bo vsaka preostala razlika, nadomeščena v naslednjem obdobju prilagoditve plač, zaradi potrebe po skrbnosti predlagam, da izrazite svoje pripombe pred iztekom roka 20 delovnih dni od prejema tega dopisa“).
34 Plačilni listi, v katerih je bilo povečanje za 0,3 % za leta 2001, 2002 in 2003 ter povečanje za 3,2 % za leto 2004, so bili tožečim strankam poslani sredi julija 2004.
35 Svet zaposlenih je na dopis ECB z dne 7. julija 2004 odgovoril 4. avgusta 2004. Novi Svet zaposlenih, ki se je deloma oprl na podatke, drugačne od tistih, ki mu jih je posredoval prejšnji Svet zaposlenih, je trdil, da ne more razumeti, kako je bila dobljena številka 0,3 %. Razlike, ki jih je ugotovil novi Svet zaposlenih, je bilo treba po njegovem mnenju najverjetneje pripisati temu, da sta „podatke [prejšnji Svet zaposlenih] in uprava razlagala napačno“.
36 V odgovor na dopis Sveta zaposlenih z dne 4. avgusta 2004 je direktor Direkcije za kadrovske zadeve GD „Administracija“ v dopisu z dne 23. septembra 2004 predložil informacije in pojasnila o treh elementih, ki jih je bilo treba glede na dopis Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004 še pojasniti, kar naj bi zadevalo prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003 glede na podatke Banque nationale de Belgique, Deutsche Bundesbank in Komisije. S tem je menil, da je postopek posvetovanja končan.
37 Svet zaposlenih je v dopisu z dne 6. oktobra 2004, naslovljenem na direktorja Direkcije za kadrovske zadeve GD „Administracija“, od njega zahteval, naj zlasti prekliče dopis z dne 23. septembra 2004 in pošlje novi dopis, v katerem bo odgovoril na vprašanja, postavljena v dopisih Sveta z dne 25. marca, 25. julija in 4. avgusta 2004, na katera naj ta ne bi prejel zadostnih odgovorov. V nasprotnem primeru naj bi Svet zaposlenih štel, da posvetovanje o splošni prilagoditvi plač za leta 2001, 2002 in 2003 ni bilo opravljeno.
38 ECB je na dopis Sveta zaposlenih z dne 6. oktobra 2004 odgovorila 23. februarja 2005. Svet zaposlenih se je z dopisom z dne 28. februarja 2005 odzval na dopis ECB z dne 23. februarja 2005. ECB in Svet zaposlenih sta zlasti s tema dopisoma in predlogi, ki so bili navedeni v njiju, nesoglasje poskusila odpraviti s poravnavo. Temeljno načelo nameravane poravnave je bila nadomestitev neupoštevanja razlik, ki jih je izrazil Svet zaposlenih glede izračuna prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003, z dodelitvijo dodatnih dni dopusta. Ker sporazum s Svetom zaposlenih ni bil dosežen, je ECB v dopisu z dne 7. marca 2005 ponovila mnenje, da je posvetovanje končano.
39 Zaposleni ECB, vključno s tožečimi strankami, so med 10. in 14. septembrom 2004 vložili zahteve za notranjo upravno presojo („administrative reviews“) svojih plačilnih listov za julij 2004. V dopisih, ki so temeljili na skupnem vzorcu, so tožeče stranke zahtevale zlasti:
– ponovno ocenitev plačilnih listov za julij 2004, tako da bodo ti v znesku, plačanem za julij 2004, za nazaj vključevali rezultat ponovne presoje za prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003;
– ponovno ocenitev plačilnih listov za julij 2004, tako da bo v njih zajeta celotna razlika, ki jo je izračunal Svet zaposlenih in izhaja iz ponovne ocenitve prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003 (to je 2,67 %), pri čemer morajo biti plačila izvršena za nazaj;
– posredovanje izvirnih podatkov, ki so jih ECB poslale referenčne organizacije, tako da bo dokazano, da so izračuni ECB združljivi s predloženimi izvirnimi podatki, če bi ECB zavrnila zahtevo Sveta zaposlenih v tem smislu.
40 ECB je 9. decembra 2004 odgovorila na zahteve za notranjo upravno presojo. Tudi njeni odgovori so temeljili na skupnem vzorcu, razen odgovora P. Poloniju, ki je bil drugačen zaradi domnevne zamude pri vložitvi zahteve za ponovno presojo.
41 Tožeče stranke so z dopisi z dne 9., 10. in 13. decembra 2004 vložile ugovore („grievance procedures“).
42 Ugovori so bili zavrnjeni z dopisi z dne 6. januarja 2005, ki so bili tožečim strankam vročeni 10. januarja istega leta.
Postopek in predlogi strank
43 Tožba je bila vpisana v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje pod številko T‑131/05.
44 S sklepom z dne 15. decembra 2005 je Sodišče prve stopnje na podlagi člena 3(3) Sklepa Sveta 2004/752/ES, Euratom z dne 2. novembra 2004 o ustanovitvi Sodišča za uslužbence Evropske unije (UL L 333, str. 7) zadevo poslalo Sodišču za uslužbence. Tožba je bila v sodnem tajništvu Sodišča za uslužbence vpisana pod številko F‑15/05.
45 Po posvetovanju s strankami je Sodišče za uslužbence odločilo, da bo zadevo obravnavalo na občni seji.
46 Tožeče stranke Sodišču za uslužbence predlagajo, naj:
– njihovo tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno ter zato
– razveljavi plačilne liste za julij 2004;
– po potrebi razveljavi odločbe o zahtevah za ponovno notranjo upravno presojo ter ugovorih, ki so jih vložile med 9. decembrom 2004 in 6. januarjem 2005;
– ECB naloži predložitev „upravnega spisa“;
– ECB naloži plačilo odškodnine za nadomestilo škode, ki jo sestavlja plačilo 5000 EUR za vsako tožečo stranko zaradi izgube kupne moči od 1. julija 2001 in zaostala izplačila, ki ustrezajo povečanju njihovih plač za 1,86 % od 1. julija 2001 do 30. junija 2002, za 0,92 % od 1. julija 2002 do 30. junija 2003 in za 2,09 % od 1. julija 2003 do 30. junija 2004, povečano za obresti od zapadlosti posameznih zneskov do dneva dejanskega izplačila, izračunanih na podlagi stopnje, ki jo je ECB določila za glavne transakcije refinanciranja v zadevnem obdobju, povišane za dve odstotni točki;
– ECB naloži plačilo vseh stroškov.
47 ECB Sodišču za uslužbence predlaga, naj:
– razglasi tožbo za nedopustno glede P. Polonija;
– tožbo zavrne kot neutemeljeno;
– odloči o stroških glede na pravno podlago.
48 V okviru ukrepov procesnega vodstva je Sodišče za uslužbence na podlagi člena 64 Poslovnika Sodišča prve stopnje, ki se je na podlagi člena 3(4) Sklepa št. 2004/752 smiselno uporabljal za Sodišče za uslužbence do začetka veljavnosti njegovega poslovnika, strankama postavilo pisna vprašanja in zahtevalo predložitev listin, vključno s spisom izvirnih podatkov. Stranki sta zahtevi izpolnili v rokih, določenih za to.
49 Glede predloga tožečih strank, naj ECB predloži svoj „upravni spis“, je treba ugotoviti, da so stranke imele dostop do spisa z izvirnimi podatki. Ker niso navedle, v katere druge listine naj bi bilo pomembno vpogledati, o njihovem predlogu ni treba odločati.
50 Poskus poravnave na pobudo Sodišča za uslužbence ni bil uspešen.
Pravo
1. Razveljavitveni predlogi
51 Čeprav so razveljavitveni predlogi formalno usmerjeni tudi proti odločbam, s katerimi so bile zavrnjene zahteve za notranjo upravno presojo, in proti odločbam, ki so bile sprejete 6. januarja 2005 in s katerimi so bili zavrnjeni ugovori tožečih strank, ki so jih te vložile 9., 10. in 13. decembra 2004, jih je treba na podlagi ustaljene sodne prakse, ki se smiselno uporablja za ECB, obravnavati, kot da so naslovljene proti odločbam, s katerimi je ECB določila plačo za tožeče stranke, to je proti odločbam, ki so razvidne iz plačilnih listov za julij 2004 (glej zlasti sodbo Sodišča z dne 17. januarja 1989 v zadevi Vainker proti Parlamentu, 293/87, Recueil, str. 23, točka 8).
52 Tožeče stranke v utemeljitev tožbe uveljavljajo tri razloge, in sicer v bistvu kršitev obveznosti posvetovanja s Svetom zaposlenih o spremembah pravil, ki se uporabljajo za zaposlene, v delu, v katerem se nanašajo na prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003, kršitev načina izračuna in neuporabe popravkov, ki bi morali biti za nazaj upoštevani pri splošni prilagoditvi plač.
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti posvetovanja s Svetom zaposlenih
Trditve strank
53 Tožeče stranke s prvim razlogom ECB očitajo kršitev postopka posvetovanja s Svetom zaposlenih v okviru prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003. Ta razlog sestavljajo štirje deli, ki se nanašajo na domnevno kršitev členov 45 in 46 Pogojev za zaposlitev, člena 9 Protokola o sporazumu, načela dobrega upravljanja in obveznosti dobre vere.
54 V zvezi s tem tožeče stranke zatrjujejo, da izvirni podatki, ki so jih ECB poslale referenčne organizacije in na podlagi katerih je opravila izračune v okviru izvajanja načina izračuna za leta 2001, 2002 in 2003, niso bili nikoli posredovani Svetu zaposlenih. Poleg tega menijo, da ECB ni spoštovala svoje obveznosti posvetovanja s Svetom zaposlenih, kot izhaja iz členov 45 in 46 Pogojev za zaposlitev in Protokola o sporazumu, ker naj navedeni svet ne bi bil pravočasno obveščan, ker se tehnični sestanki ne bi pravilno izvajali in ker naj ad hoc sestanki ne bi bili organizirani redno, ker naj ne bi v zadostni meri odgovorila na vprašanja Sveta zaposlenih in ker se postopek posvetovanja ni končal s predložitvijo plačilnih listov za julij 2004.
55 ECB, ki se med drugim sklicuje na sodbo Sodišča prve stopnje z dne 10. aprila 2003 v zadevi Robert proti Parlamentu (T‑186/01, Recueil FP, str. I‑A‑131 in II‑631, točka 64), izpodbija dopustnost prvega razloga. Tožeče stranke naj namreč tega razloga ne bi navedle v predhodnem postopku.
56 ECB glede temelja, poleg tega, da so ji bili izvirni podatki predloženi v „najstrožji zaupnosti“, navaja, da naj bi Direkcija kadrovske službe GD „Administracija“ članom Sveta zaposlenih „prek predstavnika [...] in namestnika predstavnika“ omogočila, da se seznanijo z upoštevnostjo preglednic, ki jih je predložila ECB, tako da jim je omogočila seznanitev s temi listinami v svojih prostorih in tako zagotovila zahtevano preglednost v okviru posvetovanja, ne da bi pisno razkrila te listine. To dejstvo naj bi potrjevala izjava petih členov prejšnjega Sveta zaposlenih.
Presoja Sodišča za uslužbence
57 Vse štiri dele prvega tožbenega razloga je treba presoditi skupaj, v delu, v katerem so povezani, in v delu, v katerem so tožeče stranke v njihovo podporo podale enake trditve.
58 Na podlagi člena 46 Pogojev za zaposlitev se je treba s Svetom zaposlenih predhodno posvetovati „o vsaki spremembi [teh] pogojev za zaposlitev, Pravil za zaposlene oziroma pravilih, ki se nanašajo na vsa z njimi povezana vprašanja, kot so opredeljena v členu 45 [istih pogojev o zaposlitvi]“. Med navedenimi vprašanji so tudi vprašanja, povezana z osebnimi prejemki.
59 Protokol o sporazumu, ki temelji zlasti na teh določbah, to pravico Sveta zaposlenih do posvetovanja podrobno opredeljuje in določa predvsem postopek, ki ga je treba upoštevati, izhajajoč iz obveznosti ECB, da predloži popolne informacije (glej točki 10 in 11 te sodbe).
60 Treba je navesti, da je pravica do informacije in posvetovanja delavcev „splošno načelo delovnega prava“ (sodba Sodišča prve stopnje z dne 6. marca 2001 v zadevi Dunnett in drugi proti EIB, T‑192/99, Recueil, str. II‑813, točka 105), ob upoštevanju katere je treba razlagati upoštevne določbe Protokola o sporazumu.
61 V zvezi s tem tožeče stranke uveljavljajo več očitkov, s katerimi želijo dokazati, da se ECB ni držala postopka posvetovanja, ki ga zahtevajo upoštevne določbe Pogojev za zaposlitev in Protokola o sporazumu.
– Očitek, da informacije, ki jih je posredovala ECB, niso popolne
62 Tožeče stranke ECB očitajo, da ni predložila „popolnih informacij“, ker dostop do izvirnih podatkov zaradi zatrjevane zaupnosti teh podatkov ni bil zagotovljen vsem členom Sveta zaposlenih.
63 V zvezi s tem je treba navesti, da morajo biti v smislu člena 6 Protokola o sporazumu v predlogu za posvetovanje navedene „popolne informacije“, na podlagi katerih se lahko Svet zaposlenih „seznani z vprašanjem, ki je predmet posvetovanja, in ga preuči, razen če so podani drugi razlogi, ki to preprečujejo“.
64 Obseg te obveznosti je treba v obravnavanem primeru presojati glede na lastnosti izvirnih podatkov, ki tudi če jih ECB ima – niso njeni podatki. Iz spisa izhaja, da so ob nastanku dejanskega stanja referenčne organizacije izvirne podatke na splošno posredovale le ob zagotovilu, da ti ne bodo splošno razkriti, ampak se bodo uporabljali le za letno prilagoditev plač zaposlenih v ECB.
65 Zato v teh okoliščinah ECB ni mogoče očitati, da je upoštevala pravilo avtorja iz člena 4(4) Sklepa ECB/2004/3, ker izvirnih podatkov ni posredovala vsem članom Sveta zaposlenih.
66 Trditev, da naj bi ECB od leta 2006 izvirne podatke in izračun prilagoditve plač dajala na voljo vsem članom Sveta zaposlenih hkrati, tega sklepa ne more omajati. Pravzaprav so referenčne organizacije širše razkrivanje svojih podatkov sprejele le za leta, ki so sledila po nastanku dejanskega stanja, in sicer po pobudi, ki jo je v tem smislu podala ECB.
67 Nasprotno pa iz spisa po eni strani izhaja, da sta imela predstavnik Sveta zaposlenih in eden njegovih namestnikov dostop do izvirnih podatkov. Predlog, da bi imela omenjena predstavnika tak dostop, je podal prav navedeni svet. To dejstvo potrjuje elektronsko sporočilo g. van der Arka, namestnika predstavnika, z dne 1. junija 2004.
68 Poleg tega je predstavnike izvolil Svet zaposlenih sam in jim podelil pooblastila, torej jih ni „izbrala“ uprava ECB kot privilegirane sogovornike. Uprava je bila o rezultatih volitev predstavnika g. van de Veldeja in njegovih namestnikov, g. Van Damma in van der Arka, v okviru Sveta zaposlenih obveščena z dopisom z dne 17. februarja 2003. Zato je treba predstavnike obravnavati, da so bili zastopniki, ki jih je Svet zaposlenih pravilno pooblastil za posvetovanje o prilagoditvi plač za leta 2001, 2002 in 2003.
69 Zato je treba meniti, da se je Svet zaposlenih ECB prek svojih predstavnikov kot organ seznanil z izvirnimi podatki (glej v tem smislu sklep Sodišča prve stopnje z dne 24. oktobra 2000 v zadevi Svet zaposlenih ECB in drugi proti ECB, T‑27/00, Recueil FP, str. I‑A‑217 in II‑987, točka 25).
70 Poleg tega je informacija, ki je bila posredovana Svetu zaposlenih, v bistvenem zadostovala, ker je lahko Svet za vsako referenčno organizacijo preveril vse upoštevne podatke in jih primerjal s podatki, ki jih je imel, ki so jih zbrali in posredovali predstavniki zaposlenih v referenčnih organizacijah.
71 Sicer pa Svet zaposlenih v postopku posvetovanja ni izrazil nobene kritike in pomislekov glede posredovanja izvirnih podatkov. Zlasti dopis z dne 14. junija 2004 se ne sklicuje na nemožnost dostopa do izvirnih podatkov.
72 Iz tega sledi, da je treba zavrniti očitek, ki se nanaša na nepopolnost posredovanih informacij ECB.
– Očitek, ki se nanaša na nepravočasnost informacij
73 Tožeče stranke ECB očitajo, da potrebnih informacij ni predložila pravočasno. Prepozne naj bi bile zlasti informacije, ki so bile podane v petek, 11. junija, in v ponedeljek, 14. junija 2004.
74 V zvezi s tem je treba navesti, da je treba v skladu s preambulo Protokola o sporazumu vse upoštevne informacije posredovati kar najhitreje. Konsolidirane preglednice, ki jih je Svetu zaposlenih v petek, 11. junija, in v ponedeljek, 14. junija 2004, predložil predstavnik ECB, niso bile posredovane v okoliščinah, ki bi omogočale poglobljeno analizo vseh zadevnih statističnih podatkov. Da je lahko Svet zaposlenih 14. junija 2004, ki je bil zadnji delovni dan (pred sestankom z direktorjem ECB 15. junija 2004), sprejel odločitev o morebitni „posebni“ prilagoditvi plač za leta 2001, 2002 in 2003 od 1. julija 2004, skupaj z običajno prilagoditvijo za leto 2004, namreč ni ostalo dovolj časa za potreben nadzor določenih podatkov, o katerih so še naprej obstajale razlike, in nadaljnjo razpravo z ECB.
75 Vseeno je treba po eni strani ugotoviti, da je Svet zaposlenih 3. junija 2004 sam pisno izrazil željo, da morebitna „posebna“ prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003 začne veljati v okviru obdobja običajne prilagoditve za leto 2004, in je torej vzel v zakup časovni pritisk, ker je bila ECB na podlagi člena 13 Pogojev za zaposlitev dolžna prilagoditi plače za leto 2004 z učinkom od 1. julija, ter po drugi stranki, ker sta ECB in Svet zaposlenih od januarja do junija 2004 razpravljala o velikem delu upoštevnih podatkov glede na njihovo dostopnost na rednih tehničnih in ad hoc sestankih. Preglednica povzetkov, ki jo je ECB predložila 11. junija 2004, ni bila prva predstavitev, temveč rezultat nadaljevanega dela, ki so ga skupaj opravili predstavniki ECB, zlasti g. Kelly, in zastopniki, ki jih je imenoval Svet zaposlenih. Po tem, ko je Svet zaposlenih prejel to preglednico povzetkov, se je v skladu z besedilom svojega dopisa z dne 14. junija 2004 sestal s predstavniki Direkcije kadrovske službe, da bi razumel in pojasnil revidirane podatke, ter sklepal, da nesporazumi ostajajo le še glede manjšega števila razlik (treh), ki bi lahko imele le majhen vpliv na končni rezultat. Zato je Svet zaposlenih v tem dopisu ECB „predlagal“, naj se ,,razlika v višini 0,3 % [...], ki sta jo že potrdili obe strani, doda rezultatu obdobja za splošno prilagoditev plač za leto 2004, vse preostale razlike pa naj bi se nadomestile leta 2005, ko bi bile dokončne številke soglasno potrjene“.
76 Iz tega sledi, da je treba zavrniti očitek, da informacije niso bile predložene pravočasno.
– Očitek nepravilnega poteka sestankov
77 Tožeče stranke izražajo nezadovoljstvo glede dejstva, da so bila zunaj okvira uradnega postopka, ki ga določa Protokol o sporazumu, organizirana „poluradna“ posvetovanja s predstavnikom Sveta zaposlenih, ne pa s Svetom zaposlenih v polni sestavi, in to brez njegove vednosti.
78 Kljub temu pa so ti predstavniki zastopniki, ki jih je Svet zaposlenih pravilno pooblastil za posvetovanje (glej točko 68 te sodbe).
79 Tehnične sestanke in poenostavljeni postopek posvetovanja sicer določa Protokol o sporazumu. Glede ad hoc sestankov Protokol o sporazumu takih sestankov v ničemer ne izključuje, ker v členu 15 izrecno določa poenostavljeni postopek posvetovanja. Ta člen strankam namreč omogoča, da zmanjšajo število izmenjav in se odpovejo tudi rokom, določenim v navedenem protokolu, s tem da se glede na primernost dogovorijo za krajše roke; kajti v Pravilih za zaposlene v ECB je sestava zapisnika predvidena le za sestanke s predsedniki.
80 Poleg tega is spisa izhaja, da so odnosi med Svetom zaposlenih, katerih mandat je trajal od 2002 do 2004, in ECB temeljili na visoki stopnji medsebojnega zaupanja in na odprtem komuniciranju, kar bi lahko upravičevalo relativno neformalnost določenih sestankov.
81 Nazadnje je treba dodati, da je bil postopek „posebnega“ posvetovanja, ki je potekal za prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003, dogovorjen med ECB in Svetom zaposlenih, zlasti na željo zadnjega, izraženo v dopisu z dne 3. junija 2004. Svet je bil redno obveščen o izidih sestankov med svojimi predstavniki in predstavniki ECB, kar potrjujejo notranji zaznamki in elektronska sporočila Sveta zaposlenih, priloženi k pisnim vlogam strank. Poleg tega je treba opozoriti na dopis Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004, v katerem je ta, ob sklicevanju na elemente postopka, ne da bi ga kakor koli kritiziral, načeloma sklepal, da je postopek posvetovanja končan (razen za tri točke, glede katerih se je še bilo treba dogovoriti, glej točko 27 te sodbe), in ki ga je treba analizirati, da potrjuje pravilen potek postopka posvetovanja, ki je bil izveden v obravnavanem primeru.
82 Zato je treba zavrniti očitek, da sestanki niso potekali pravilno.
– Očitek, da so bili odgovori na vprašanja Sveta zaposlenih pomanjkljivi
83 Tožeče stranke ECB očitajo, da ni formalno pisno odgovorila na dopis Sveta zaposlenih z dne 25. marca 2004.
84 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so bile točke, ki jih je navedel Svet zaposlenih v dopisu z dne 25. marca 2004, obravnavane na posvetovalnih sestankih med aprilom in junijem 2004. Zato očitek z vidika dejstev ni ustrezen.
– Očitek zlorabe časovnega pritiska
85 Tožeče stranke so na obravnavi ECB očitale, da je Svet zaposlenih prisilila v položaj nujnosti in ga postavila pred gotovo dejstvo.
86 Neodvisno od vprašanja dopustnosti tega očitka, ki v veliki meri sovpada z očitkom nepravočasne predložitve informacij (glej točke od 73 do 76 te sodbe), ta ni upravičen, saj je prav Svet zaposlenih 3. junija 2004, to je manj kot dva tedna pred sestankom Izvršilnega odbora ECB, ki se je moral izreči o obvezni letni prilagoditvi plač za leto 2004, predlagal ECB, naj v to prilagoditev vključi rezultate „posebnega“ posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003. V dopisu z dne 14. junija 2004 Svet zaposlenih navaja, da je bil dejansko na tekočem s časovnim okvirom, ki ga je določil Izvršilni odbor ECB za potrditev prilagoditve plač za leto 2004.
87 V preostalem je treba te očitke zavrniti z ugotovitvami, podanimi v točkah od 74 do 76 te tožbe.
88 Zato je treba zavrniti očitek, da je bil zlorabljen časovni pritisk.
– Očitek, da postopek posvetovanja ob vročitvi plačilnih listov za julij 2004 ni bil končan
89 Tožeče stranke ECB očitajo, da ni končala postopka posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003 pred sprejetjem odločitve o prilagoditvi plač za to obdobje.
90 Glede tega je treba navesti, da je prav Svet zaposlenih v dopisu z dne 14. junija 2004 vodstvu ECB implicitno predlagal, naj konča postopek posvetovanja, razen glede presoje treh posebnih točk, ki še niso bile razrešene in so se nanašale na podatke Banque nationale de Belgique, Deutsche Bundesbank in Komisije, pri čemer je bilo potrjeno, da bi bilo treba to presojo odložiti, da bi se vanjo vključili rezultati postopka posvetovanja za naslednje leto (2005).
91 Dejansko je Svet zaposlenih v istem dopisu „predlagal“, naj se rezultatom običajne prilagoditve plač za leto 2004 doda razlika „v višini 0,3 % [...], ki sta jo že potrdili obe strani“ v okviru „posebnega“ posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003, pri čemer naj se presoja treh točk – ki so bile posebej navedene – prenese v obdobje prilagoditve plač za leto 2005. Čeprav te točke ob koncu posvetovanja še niso bile razrešene, Sodišče za uslužbence ugotavlja, da so bile izključene iz posvetovanja za leta 2001, 2002 in 2003 ter da bi lahko glede na mnenje Odbora v vsakem primeru le malo vplivale na končni rezultat prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003.
92 Poleg tega presojo, da se dopis Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004 nanaša na dogovor med navedenim odborom in ECB glede možnosti finaliziranja rezultatov „posebnega“ posvetovanja („razlika v višini 0,3 % [...], ki sta jo že potrdili obe strani“), razen na tri točke, ki sicer niso rešene, vendar na ta rezultat ne bi pomembno vplivale, izrecno potrjujejo določeni člani nekdanjega Sveta zaposlenih, kot izhaja iz izjav petih njegovih članov z dne 13. junija 2005. Poleg tega ta dogovor potrjujejo notranje listine Sveta zaposlenih, ki so jih predložile tožeče stranke.
93 V skladu s členom 15 Protokola o sporazumu je imel Svet zaposlenih pravico soglašati o vzpostavitvi poenostavljenega postopka posvetovanja, vključno s časom njegovega konca (glej točko 81 te sodbe).
94 Glede vloge predstavnika Sveta zaposlenih, g. van de Veldeja, in namestnika tega sveta, g. van der Arka, ki sta oba podpisala tudi dopis z dne 14. junija 2004, je treba poudariti, da je bil Svet zaposlenih pravilno zastopan in da sta lahko njegova predstavnika v njegovem imenu navedeni dopis poslala ECB (glej točko 68 te sodbe). Poleg tega zapisnik s sestanka Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004, ki so ga predložile tožeče stranke, potrjuje, da je v njem izraženo stališče večine članov Sveta.
95 Izvršilni odbor ECB je 15. junija 2004 potrdil predlog predsednika ECB o povišanju za 0,3 % iz naslova posebne prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003, ki je bila rezultat postopka posvetovanja.
96 Iz tega sledi, da je Svet zaposlenih soglašal s koncem postopka posvetovanja in z načelom povečanja plač za 0,3 % za leta 2001, 2002 in 2003, pri čemer je bilo treba povišanje plačati od julija 2004.
97 Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvijo tožečih strank, ki izhaja iz dopisa novega Sveta zaposlenih z dne 25. junija 2004. Pri tem dopisu gre namreč za enostranski poskus tega sveta, da ponovno odpre že končani postopek posvetovanja. Vendar ECB ni sprejela predloga novega Sveta zaposlenih, naj spremeni stališče prejšnjega Sveta zaposlenih glede sklepa posvetovanj. Tako je Svet 1. julija 2004 sprejel predlog predsednika ECB na podlagi rezultata posvetovanja, kot izhaja iz dopisa Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004, ki ga je Izvršilni odbor potrdil 15. junija 2004.
98 Glede tega navedba v pisnem odgovoru ECB Svetu zaposlenih z dne 7. julija 2004, da „uprava meni, da izmenjava mnenj ni končana“, in da bo „vsaka preostala razlika nadomeščena v naslednjem obdobju prilagoditve plač“, ne potrjuje, da je bilo posvetovanje za prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003 za ECB, čeprav je Svet ECB potrdil povečanje plač za 0,3 %, o katerem sta soglašali stranki, še vedno odprto. V okviru izmenjave dopisov med Svetom zaposlenih in ECB glede „posebne“ prilagoditve za leta 2001, 2002 in 2003 je treba ta odgovor razumeti kot napotitev na tri manj pomembne točke, ki jih je prejšnji Svet zaposlenih posebej pridržal v dopisu z dne 14. junija 2004 za razpravo v okviru letne prilagoditve v naslednjem letu, to je v letu 2005.
99 Glede na zgoraj navedeno je treba meniti, da na podlagi dokazov, ki so jih predložile tožeče stranke v dokaz svojih očitkov – tudi če se jih obravnava kot celoto –, ni mogoče ugotoviti kršitve zahtev, ki se nanašajo na postopek posvetovanja s Svetom zaposlenih pred sprejetjem odločbe o določitvi prilagoditve plač za leta 2001, 2002 in 2003. Prvi tožbeni razlog je zato treba glede vseh njegovih delov zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o njegovi dopustnosti.
Drugi tožbeni razlog: kršitev načinov izračuna, očitna napaka pri presoji in kršitev obveznosti obrazložitve
Trditve strank
100 Tožeče stranke s tem tožbenim razlogom v bistvu nasprotujejo dejstvu, da naj bi se ECB oprla na očitno napačne podatke ter s tem kršila način izračuna in obveznost obrazložitve za prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003.
101 Tožeče stranke namreč menijo, da naj bi bile v preglednicah, ki jih je ECB izdelala na začetku postopka posvetovanja, to je 9. januarja 2004, očitne napake in da naj bi bila iz njih razvidna napačna uporaba načina izračuna. Zlasti dejstvo, da je bila ugodnost, ki je bila podeljena zaposlenim v Banque de France in je pomenila skrajšanje delovnega časa, upoštevana le od vključno leta 2002, naj bi pomenilo očitno napako, saj naj bi bili zaposleni v Banque de France do ugodnosti iz zakona št. 2000‑37 z dne 19. januarja 2000 o izpogajanem skrajšanju delovnega časa (v nadaljevanju: zakon o skrajšanju delovnega časa) upravičeni od februarja 2001. Tudi dejstvo, da ECB ni upoštevala podatkov o posebnem povečanju, ki ga je Deutsche Bundesbank odobrila zaposlenim v nekdanji Vzhodni Nemčiji, naj ne bi bilo pravilno.
102 ECB poudarja, da je glede upoštevnosti in pravilnosti izvirnih podatkov, ki jih je treba upoštevati, ter glede hitrosti njihovega zbiranja in posredovanja v celoti odvisna od referenčnih organizacij. Zato bi bilo treba upoštevati, da naj se izvirni podatki ne bi omejevali na samo en parameter, ampak naj bi zajemali številne dejavnike, kot so število zaposlenih, trajanje tedenskega delovnika, število dni dopusta, kadrovske predpise zaposlenih (v javnem oziroma zasebnem sektorju) itd. V teh okoliščinah bi lahko zaupala le pravilnosti in upoštevnosti predloženih podatkov. Le pri očitni napaki naj bi imela dolžnost stopiti v stik z referenčno organizacijo, ki je posredovala napačne podatke, da bi preverila njihovo pravilnosti. V obravnavanem primeru pa naj v izvirnih podatkih, ki so jih posredovale referenčne organizacije, ne bi bilo nobene očitne napake.
103 ECB priznava, da je Svet zaposlenih v dopisu z dne 25. marca 2004 zastavil vprašanje, ali se upošteva skrajšanja delovnega časa zaposlenih v Banque de France, vendar trdi, da je bilo to vprašanje za Svet zaposlenih zadovoljivo razrešeno med posvetovanjem in ga „sporazum z dne 14. junija 2004“ ne omenja več. Glede Deutsche Bundesbank se ECB sprašuje o dopustnosti očitka glede te zatrjevane očitne napake, upoštevajoč pravila člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje, in o njegovi utemeljenosti, pri tem pa se sklicuje na „sporazum z dne 14. junija 2004“, v katerem je predvidena naknadna razprava o teh podatkih. Nazadnje ne vidi vpliva tega elementa na prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003.
Presoja Sodišča za uslužbence
104 Čeprav tožeče stranke v utemeljitev drugega razloga navajajo „kršitev obveznosti obrazložitve“, se njihova utemeljitev nanaša izključno na materialno in ne na formalno zakonitost izpodbijanih odločb.
105 Tožeče stranke v tožbi namreč opozarjajo le na „očitno napako“, ki naj bi jo povzročila kršitev načina izračuna, in to iz dveh razlogov:
– ECB naj ne bi pravilno upoštevala vpliva na plače, ki ga je imelo skrajšanje delovnega časa uslužbencev Banque de France na način izračuna,
– ECB naj na plače svojih zaposlenih ne bi prenesla učinkov posebnega povečanja za uslužbence Deutsche Bundesbank, ki so opravljali delo v nekdanji Vzhodni Nemčiji.
106 Pri odgovoru na ta očitka, ki so ju navedle tožeče stranke, je treba preveriti, ali je ECB storila očitno napako pri presoji, s tem da se je pri izdelavi preglednic, ki se zahtevajo za določitev povprečne rasti nominalnih plač, določene v načinu izračuna, oprla na izvirne podatke Banque de France in Deutsche Bundesbank.
107 Tožeče stranke glede Banque de France niso predložile elementov, s katerimi bi bilo mogoče dokazati, da bi morala ECB upoštevati, da se posledice uporabe zakona o skrajšanju delovnega časa nanašajo na vse zaposlene v tej banki od leta 2001. Nasprotno, predložile so tri listine te banke, z naslovom „Obvestila o uporabi“, ki se nanašajo na „sporazum podjetja o trajanju, organizaciji in ureditvi delovnega časa vodstvenih delavcev“ z dne 13. februarja, 6. aprila in 6. junija 2001 ter se nanašajo samo na to skupino zaposlenih. Informacije iz teh obvestil so v skladu z informacijami, ki jih je posredovala Banque de France, v delu, v katerem je ta ECB obvestila, da je v tej skupini zaposlenih le od 1000 do 1100 oseb, medtem ko je začel sporazum podjetja, ki se uporablja za vse osebje (okoli 15.000 oseb), veljati šele 1. januarja 2002. V skladu s simulacijami, ki jih je ECB izvedla ob prisotnosti zastopnikov Sveta zaposlenih in jih tožeče stranke niso resno izpodbijale, povečanja plač vodstvenih delavcev Banque de France, ki izhajajo iz zakona o skrajšanju delovnega časa, niso imela pomembnega pozitivnega učinka na končni rezultat prilagoditve plač zaposlenih v ECB za leto 2001.
108 Glede položaja Deutsche Bundesbank je treba ločiti dva elementa. Prvič, glede posebnega povečanja za zaposlene v nekdanji Vzhodni Nemčiji je ta banka obvestila ECB, da vidik, ki ga je Svet zaposlenih sprva izrazil o učinkih tega povečanja, ni pravilen. Svet zaposlenih je to pojasnilo sprejel, zato vprašanja plač zaposlenih v Deutsche Bundesbank, ki opravljajo delo v nekdanji Vzhodni Nemčiji, ni vključil v dopis z dne 14. junija 2004, med točke, ki jih bo treba še razrešiti. Zato je bila ta težava rešena v postopku posvetovanja, preden se je ta 14. junija 2004 končal. Drugič, pridržek glede Deutsche Bundesbank, izražen v zaznamku Sveta zaposlenih z dne 14. junija 2004 kot ena od treh točk, o katerih se bo treba še sporazumeti, naj bi se nanašal na drugo vprašanje, to je na vprašanje odstotka splošnega povečanja plač za leti 2001 in 2002. Ta pridržek je bil analiziran septembra 2004 in tako končan v okviru prilagoditve plač za leto 2005, kot sta se dogovorila Svet zaposlenih in ECB.
109 Poleg tega je, če sta se obe stranki pogajanj 14. junija 2004 po presoji podatkov iz Banque de France in Deutsche Bundesbank sporazumeli o tem, da so bila pri načrtovanem povečanju plač ta vprašanja pravilno upoštevana, težko ugotoviti očitno napako, ki naj bi jo v zvezi s tem storila ECB, upoštevaje nenatančnost zatrjevanih očitkov tožečih strank o tej točki in pomanjkanje dokazil, ki bi jih potrjevali.
110 Iz tega sledi, da tožeče stranke niso dokazale kršitve načina izračuna in očitne napake, ki naj bi jo ECB storila pri presoji izvirnih podatkov iz Banque de France in Deutsche Bundesbank.
111 Glede na vse zgoraj navedeno je treba drugi tožbeni razlog zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: neuporaba popravkov, ki bi jih bilo treba za nazaj upoštevati v splošni prilagoditvi plač
Trditve strank
112 Tretji tožbeni razlog ima tri dele, nanašajo pa se na kršitev načela zakonitosti, kršitev načel načina izračuna in kršitev načela varstva zaupanja v pravo. S temi tremi deli tožeče stranke v bistvenem nasprotujejo dejstvu, da ECB načina izračuna ni uporabila za nazaj, čeprav bi ga morala.
113 V obrazložitev temelja za retroaktivnost povečanja plač se tožeče stranke v glavnem sklicujejo na načelo zakonitosti, ki po njihovem mnenju upravnemu organu nalaga, naj svoje delovanje in odločbe opredeli v skladu s pravom, ki se zanje uporablja, in ponovno vzpostavi pravico, če je bila ta kršena. Glede napačnih podatkov bi moral organ pravico vzpostaviti ab initio, to je s povratnim učinkom.
114 Tožeče stranke v zvezi s tem navajajo, da referenčne organizacije popravke opravijo za nazaj, če je treba. Navajajo tudi primer zakonodajalca Skupnosti, ki je sprejel Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 2148/2003 z dne 5. decembra 2003 o popravku osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, ter primer zaposlenih v Banca d’Italia, ki so bili na podlagi odločbe, sprejete oktobra 2004, upravičeni do dodatnega povečanja plač za leti 2002 in 2003. ECB bi morala uporabiti isto načelo in priznati retroaktivni učinek svojih odločb o popravkih.
115 Tožeče stranke ECB očitajo tudi, da ni spoštovala zaveze, ki jo je sprejela v memorandumu z dne 16. decembra 2003, naslovljenem na vse zaposlene. To zavezo bi bilo treba presojati ob upoštevanju drugih pojasnil ECB, zlasti pojasnil v dopisu z dne „7. julija 1999“ (tožeče stranke se dejansko sklicujejo na dopis z dne 7. maja 1999), v katerem je navedeno, da je namen načina izračuna omogočiti ECB, da ostane na ravni osebnih prejemkov svojih glavnih virov zaposlovanja, to je z referenčnimi organizacijami.
116 ECB poudarja, da so sporna povečanja plač posledica njene „prostovoljne zaveze“, kar je opredelitev, ki naj bi jo sprejemale tudi tožeče stranke. Izvajanje te zaveze zato ne bi moglo voditi do zakonskih dolžnosti. Sklicuje se na sodno prakso Sodišča, ki je s sklepom z dne 3. marca 1999 v zadevi Echauz Brigaldi in drugi proti Komisiji (C‑315/97 P, Recueil, str. I‑1287, točka 11) potrdilo sodbo Sodišča prve stopnje z dne 9. julija 1997 v zadevi Echauz Brigaldi in drugi proti Komisiji (T‑156/95, Recueil FP, str. I‑A‑171 in II‑509), v kateri je zadnje potrdilo, da ugodnost, ki jo institucija podeli svojim uradnikom prostovoljno, ne pa na podlagi pravne zaveze, ki bi izhajala iz kadrovskih predpisov, druge institucije ne zavezuje k istemu obravnavanju njenih uradnikov. Sodišče prve stopnje naj bi s tem ugotovilo, da načelo enakega obravnavanja ni bilo kršeno.
117 Poleg tega ECB zanika kakršno koli „upravičeno pričakovanje“ tožečih strank, glede na to, da posvetovanje s Svetom zaposlenih ne pomeni, da je njegovo mnenje zavezujoče. Poleg tega poudarja, da naj bi bilo povečanje plač, sprejeto julija 2004, prostovoljni akt, ki zato ni mogel ustvariti obveznosti, da bi bila prilagoditev plač, ki je izhajala iz posvetovanja, retroaktivna.
Presoja Sodišča za uslužbence
118 Tožeče stranke s tem tožbenim razlogom želijo dokazati, da je ECB ravnala napačno, ker povišanja plač ni priznala z učinkom za nazaj za leta 2001, 2002 in 2003, to je za leta, na katera se je sicer nanašalo posvetovanje, ki se je začelo po memorandumu z dne 16. decembra 2003.
119 Glede tega je treba presoditi vse tri dele tretjega razloga, ker so med seboj povezani in ker so tožeče stranke v njegovo utemeljitev podale iste trditve.
120 Zato je treba opredeliti, ali bi moralo po posvetovanju s Svetom zaposlenih, začetem po memorandumu z dne 16. decembra 2003, ki mu je sledila uporaba rezultatov tega posvetovanja glede način izračuna, veljavnega v letih 2001, 2002 in 2003, kot trdijo tožeče stranke, slediti retroaktivno plačilo povečanja plače za vsa zadevna leta, ki je bilo rezultat posvetovanja.
121 Najprej je treba poudariti, da se je bila ECB za izvršitev zgoraj navedene sodbe Cerafogli in Poloni proti ECB, v kateri je bil postopek prilagoditve plač zaposlenih v ECB za leto 2001 razglašen za nezakonit, da bi odpravila napako, ki jo je ugotovilo Sodišče prve stopnje, dolžna redno in na primeren način posvetovati s Svetom zaposlenih glede prilagoditev plač za isto leto. Tak ukrep, ki se po lastnostih ni mogel nanašati le na položaj M. Cerafogli in P. Polonija, je bil nujno splošni ukrep.
122 Treba je dodati, da je ECB razširila posvetovanje na leti 2002 in 2003 po zavezi, ki jo je sprejela do vseh zaposlenih v memorandumu z dne 16. decembra 2003, z naslovom „Sodba Sodišča prve stopnje o prilagoditvi plač za leto 2001“. Kot je priznala na obravnavi in v nasprotju s tem, kar je zatrjevala v pisnih vlogah, je ta zaveza pomenila obveznost, da se veljavni način izračuna uporablja za rezultate tako razširjenega posvetovanja.
123 Stranki kljub temu ne soglašata o finančnih posledicah tega posvetovanja in obveznosti uporabe načina izračuna pri rezultatu tega posvetovanja. Tožeče stranke namreč zatrjujejo, da bi morala ECB za uskladitev z zgoraj navedeno sodbo Cerafogli in Poloni proti ECB ugodnost morebitnih povečanj plač, ki bi izhajala iz posvetovanja, razširiti na vse zaposlene, ECB pa tak učinek navedene sodbe zanika.
124 V obravnavanem primeru se ni treba opredeliti do vprašanja, ali bi morala ECB na podlagi člena 233 ES ugodnost povečanj plače, ki je izhajala iz posvetovanja, vključno za čas pred razglasitvijo sodbe, razširiti na vse zaposlene v ECB, upoštevaje zlasti lastnost ugotovljene nepravilnosti. Dovolj je ugotoviti, da je ECB menila, da mora ustvariti pravni okvir za posvetovanje kot pripravljalno stopnjo v postopku za prilagoditev plač in naslednje stopnje tega postopka, vključno z zadnjo stopnjo, prilagoditvijo plače vsakega zaposlenega, ki se uporablja za vse zaposlene, ne le za M. Cerafogli in P. Polonija, ter se nanaša na tri zadevna leta.
125 V teh okoliščinah je treba preveriti, kako se je uporabljal način izračuna za prilagoditev plač za vsa leta od 2001 do 2003.
126 Najprej je treba opozoriti na temeljne elemente načina izračuna in na razlike med GSA 1999/2001 in 2002/2004 (glej točke od 13 do 17 te sodbe).
127 V bistvu je način izračuna pomenil uporabo izvirnih podatkov, ki jih posredujejo referenčne organizacije, na podlagi zaupanja, ne da bi jih ECB lahko podrobno preverila.
128 Poleg tega GSA 1999/2001 ni omogočala popravkov rezultatov načina izračuna, če pa je bila v GSA 2002/2004 možnost takih popravkov določena, je bila omejena na dva načina. Po eni strani sta GSA omogočali le popravke zaradi manjkajočih podatkov na dan običajnega povečanja plač, to je popravke, ki bi bili vneseni na podlagi uporabe podatkov, ki bi jih referenčne organizacije posredovale z zamudo, ne pa popravkov zaradi poznejšega razkritja napak v izvirnih podatkih, ki so bili posredovani in upoštevani za prilagoditev. Po drugi strani popravkov ne bi bilo mogoče vnesti retroaktivno. Zato naj bi ob zadnji zapadlosti učinkovali le popravki, ki izhajajo iz podatkov, ki so na začetku manjkali, vendar so postali razpoložljivi med zadnjo prilagoditvijo in prilagoditvijo v naslednjem letu; prvo možnost izvesti popravke bi bilo zato mogoče uporabiti le od 1. julija 2003, podatkov, ki so se nanašali na leto 2002 in so bili posredovani z zamudo, pa naj ne bi bilo mogoče upoštevati pri izračunu prilagoditve, o kateri je bilo odločeno 1. julija 2002.
129 Poleg tega naj bi bilo novo posvetovanje s Svetom zaposlenih, na podlagi podatkov, ki so bili na voljo ob prvem posvetovanju, umetno, če se pri tem ne bi upoštevali podatki, ki so postali dostopni pozneje, to je popravljeni podatki.
130 Tudi glede leta 2002 so bile težave pri tem, da se med postopkom posvetovanja na podlagi podatkov za to leto, prejetih leta 2004, uporabi znižanje plač za 0,4 %, ki izhaja iz izračuna, opravljenega na podlagi popravljenih podatkov, ki so bili vključeni v preglednice ECB.
131 Poleg tega tudi ob predpostavki, da bi bile te operacije mogoče, ECB meni, da sistem izdelave plačilnih listov ne bi mogel retroaktivno ponovno izračunati plač od leta 2001, kar je priznal tudi Svet zaposlenih v svojem dopisu z dne 4. avgusta 2004.
132 Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da lahko, kadar izvršitev ničnostne sodbe pomeni posebno težavo, zadevna institucija sprejme odločitev, s katero je mogoče pravično nadomestiti škodo, ki za zainteresirano stranko nastane z odločbo, ki je bila razglašena za nično. V tem okviru lahko uprava z njo začne dialog, v katerem poskuša doseči sporazum o pravičnem nadomestilu za nezakonitost, katere žrtev je bila (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 1996 v zadevi De Nil in Impens proti Svetu, T‑91/95, Recueil FP, str. I‑A‑327 in II‑959, točka 34; z dne 10. julija 1997 v zadevi Apostolidis in drugi proti Komisiji, T‑81/96, Recueil FP, str. I‑A‑207 in II‑607, točka 42, ter z dne 10. maja 2000 v zadevi Simon proti Komisiji, T‑177/97, Recueil FP, str. I‑A‑75 in II‑319, točka 23).
133 V obravnavanem primeru se je ECB, upoštevaje vse elemente, navedene v točkah od 126 do 131 te sodbe, odločila za poenostavljen pristop, to je za plačilo skupnega rezultata prilagoditev plač za leta 2001, 2002 in 2003, ki je bila potrjena ob koncu postopka posvetovanja, na dan začetka učinkovanja prilagoditve plač za leto 2004, to je 1. julija 2004. To rešitev je Svet zaposlenih implicitno sprejel v zaznamku z dne 14. junija 2004, v katerem ni ponovil svoje zahteve za retroaktivno izplačilo, ki jo je podal v zaznamku z dne 25. marca 2004 in jo ponovil na več tehničnih sestankih.
134 Skupni rezultat, do katerega je prišla ECB, je rezultat kompromisne rešitve med njo in Svetom zaposlenih ter je omogočal preprostejšo prilagoditev in združitev načina izračuna. Sporazumna rešitev ima več delov:
– prvič, za leto 2001 možnost, da se upoštevajo popravljeni podatki, ko postanejo na voljo, kar je bilo predvideno v GSA 2002/2004, ne pa tudi v GSA 1999/2001;
– drugič, upoštevanje vseh upoštevnih podatkov za leto, za katero je treba prilagoditi plače, in ne le za tekoče leto, v katerem postanejo podatki na voljo, kot je določeno v GSA 2002/2004;
– tretjič, možnost neomejenega upoštevanja „popravljenih“ podatkov, to je podatkov, ki niso bili na voljo ali pa so bili pomanjkljivi, za leto, za katero je treba prilagoditi plače, pri plačilu v naslednjem letu;
– četrtič, plačilo povečanja za 0,3 % od vključno 1. julija 2004, ki pomeni skupni rezultat različic, izračunanih za leta 2001, 2002 in 2003 na podlagi natančnih podatkov, o katerih sta se sporazumela Svet zaposlenih in ECB (+ 0,3 % za leto 2001, – 0,4 % za leto 2002, + 0,4 % za leto 2003, skupaj 0,3 %).
135 Iz tega sledi, da je ECB, tudi če ni odobrila retroaktivnega povišanja plač, ki je izhajalo iz posvetovanja in so ga zahtevale tožeče stranke, uporabila popravljene podatke (navzgor) za leto 2001, kar naj ob uporabi takrat veljavnih pravil ne bi bilo mogoče, hkrati pa razširila posvetovanje na leti 2002 in 2003 ter rezultate tega posvetovanja na vse zaposlene, v nasprotju s stališčem, da naj bi bila do tega upravičena le tožnika iz zgoraj navedene sodbe Cerafogli in Poloni proti ECB. ECB se je torej odločila za uravnoteženo rešitev, ki je imela tudi strukturni učinek na lestvico plač in pokojnin.
136 Upoštevaje zgoraj navedene posebne težave pri izvršitvi zgoraj navedene sodbe Cerafogli in Poloni proti ECB je treba ugotoviti, da pomeni odločitev, ki je bila sprejeta ob upoštevanju rezultatov postopka posvetovanja o prilagoditvi plač za leta 2001, 2002 in 2003, razumno in pravično rešitev v smislu sodne prakse, navedene v točki 132.
137 S trditvami, ki so jih podale tožeče stranke, te ugotovitve ni mogoče izpodbiti.
138 Prvič, glede trditve, ki se nanaša na popravke za nazaj, ki so jih izvedle nekatere referenčne organizacije, je treba ugotoviti, da taka praksa povsem ustreza sistemu, ki je bil določen v GSA 2002/2004, to je popravku plač na podlagi dejanskih izvirnih podatkov v letu, ki sledi letu, v katerem je nastal zahtevek za izplačilo plač. Retroaktivni popravki v določenih referenčnih organizacijah v nobenem primeru ne ustvarjajo obveznosti za ECB, da retroaktivno prizna prilagoditve plač, saj te prakse, tudi če temeljijo na nacionalnih in Skupnostnih zakonodajnih besedilih, zavezujejo samo te organizacije, ne pa ECB.
139 Drugič, v nasprotju s trditvami tožečih strank je ECB, s tem da je v obravnavanem primeru sprejela pravično rešitev za vse zaposlene, izpolnila obveznost, ki si jo je naložila v memorandumu z dne 16. decembra 2003 o posledicah sodbe Sodišča prve stopnje.
140 Zato je treba tretji tožbeni razlog zavrniti. Razveljavitvene predloge je tako treba zavrniti kot neutemeljene.
2. Predlogi za plačilo odškodnine
Trditve strank
141 Tožeče stranke poudarjajo, da jim je zaradi zatrjevanih napak nastala škoda, ker od 1. julija 2001, 2002 in 2003 niso mogle razpolagati s plačo, ki bi jim pripadala, to je s plačo, določeno v skladu z načinom izračuna in rezultati pravilno izvedenega postopka posvetovanja. Ker zneska škode ne morejo natančno izračunati, predlagajo, naj se ex aequo et bono in začasno določi na 5000 EUR za vsako tožečo stranko.
142 ECB zatrjuje, da je v zadostni meri dokazala, da ni ravnala nezakonito. Zato naj predlog za plačilo odškodnine ne bi bil pravno utemeljen. S finančnega stališča naj bi bile tožeče stranke deležne povišanja 0,3 %, ki ga je ECB odobrila na podlagi kadrovske politike in ne na podlagi pravne zaveze.
Presoja Sodišča za uslužbence
143 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba predloge za plačilo odškodnine za premoženjsko oziroma nepremoženjsko škodo zavrniti, če so tesno povezani z razveljavitvenimi predlogi, ki so bili prav tako zavrnjeni kot neutemeljeni (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 25. junija 2003 v zadevi Pyres proti Komisiji, T‑72/01, Recueil FP, str. I‑A‑169 in II‑861, točka 85 in navedena sodna praksa).
144 Ker v obravnavanem primeru razlogi, ki so bili navedeni v utemeljitev predlogov za razveljavitev plačilnih listov za julij 2004, niso razkrili nezakonitega ravnanja ECB in torej nobene napake, za katero bi bila odgovorna, je treba predloge za plačilo odškodnine za škodo, ki je domnevno nastala tožečim strankam zaradi zatrjevanih nepravilnosti, prav tako zavrniti kot neutemeljene.
3. Splošni sklepi
145 Iz zgoraj navedenega izhaja, da razveljavitveni predlogi in predlogi za plačilo odškodnine niso utemeljeni ter da o predlogih, ki se nanašajo na predložitev upravnega spisa, ni več treba odločati. Zato je treba tožbo zavrniti, ne da bi bilo treba odločiti o njeni dopustnosti; ECB je namreč podala več ugovorov, zlasti glede zamude pri zahtevah za notranjo upravno presojo in prepoznega ugovora P. Polonija, ki ga je ECB prejela 14. decembra 2004, torej po poteku dvomesečnega roka, ki naj bi se po mnenju ECB iztekel 13. decembra 2004.
Stroški
146 Na podlagi člena 122 Poslovnika Sodišča za uslužbence se določbe poglavja 8 naslova 2 navedenega poslovnika o stroških uporabljajo samo za zadeve, vložene pri Sodišču za uslužbence po datumu začetka veljavnosti tega poslovnika, to je po 1. novembru 2007. Upoštevne določbe Poslovnika Sodišča prve stopnje na tem področju se še naprej mutatis mutandis uporabljajo za zadeve, glede katerih poteka postopek pred Sodiščem za uslužbence pred zgoraj navedenim datumom.
147 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Vendar na podlagi člena 88 istega poslovnika institucije v sporih med Skupnostmi in njihovimi uslužbenci nosijo svoje stroške. Ker tožeče stranke s predlogi niso uspele, se vsaki stranki naloži plačilo njenih stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE ZA USLUŽBENCE (občna seja)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Mahoney | Kreppel | Van Raepenbusch |
Boruta | Kanninen Tagaras | Gervasoni |
Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 24. junija 2008.
Besedilo te odločbe in besedila odločb sodišč Skupnosti, ki so navedene v tej odločbi, vendar še niso bile objavljene v Uradnem listu, so na voljo na spletni strani Sodišča www.curia.europa.eu
Priloga
Maria Concetta Cerafogli, zaposlena v Evropski centralni banki, stanujoča v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Marion Kotowski, zaposlena v Evropski centralni banki, stanujoča v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Emmanuel Larue, zaposlen v Evropski centralni banki, stanujoč v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Paolo Poloni, zaposlen v Evropski centralni banki, stanujoč v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Olivier Seigneur, zaposlen v Evropski centralni banki, stanujoč v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Ali Shikhane, zaposlen v Evropski centralni banki, stanujoč v Frankfurtu na Majni (Nemčija);
Louisa Vegh, zaposlena v Evropski centralni banki, stanujoča v Frankfurtu na Majni (Nemčija).
Stvarno kazalo
Pravni okvir
Dejansko stanje
Postopek in predlogi strank
Pravo
1. Razveljavitveni predlogi
Prvi tožbeni razlog: kršitev obveznosti posvetovanja s Svetom zaposlenih
Trditve strank
Presoja Sodišča za uslužbence
– Očitek, da informacije, ki jih je posredovala ECB, niso popolne
– Očitek, ki se nanaša na nepravočasnost informacij
– Očitek nepravilnega poteka sestankov
– Očitek, da so bili odgovori na vprašanja Sveta zaposlenih pomanjkljivi
– Očitek zlorabe časovnega pritiska
– Očitek, da postopek posvetovanja ob vročitvi plačilnih listov za julij 2004 ni bil končan
Drugi tožbeni razlog: kršitev načinov izračuna, očitna napaka pri presoji in kršitev obveznosti obrazložitve
Trditve strank
Presoja Sodišča za uslužbence
Tretji tožbeni razlog: neuporaba popravkov, ki bi jih bilo treba za nazaj upoštevati v splošni prilagoditvi plač
Trditve strank
Presoja Sodišča za uslužbence
2. Predlogi za plačilo odškodnine
Trditve strank
Presoja Sodišča za uslužbence
3. Splošni sklepi
Stroški