SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA
(pritožbeni senat)

z dne 22. oktobra 2015

Zadeva T‑130/14 P

Svet Evropske unije

proti

Eriku Simpsonu

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Povišanje v razredu – Razvrstitev v razred – Sklep, da se ne ugodi zahtevi zadevne osebe za uvrstitev v razred AD 9, po uspehu na splošnem natečaju za razred AD 9 – Izkrivljanje dokazov“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 12. decembra 2013, Simpson/Svet (F‑142/11, ZOdl. JU, EU:F:2013:201), s katero se predlaga delna razveljavitev navedene sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 12. decembra 2013, Simpson/Svet (F‑142/11, ZOdl. JU, EU:F:2013:201), se razveljavi v delu, v katerem je Sodišče za uslužbence za ničnega razglasilo sklep, s katerim je Svet Evropske unije zavrnil zahtevo E. Simpsona po napredovanju v razred AD 9, ker je bil uspešen na natečaju EPSO/AD/113/07, in v delu, v katerem so bili Svetu naloženi vsi stroški (točki 1 in 3 izreka te sodbe). Zadeva se vrne v odločanje Sodišču za uslužbence. Odločitev o stroških se pridrži.

Povzetek

Pritožba – Pritožbeni razlogi – Napačna presoja dejstev in dokazov – Nedopustnost – Nadzor Sodišča nad presojo dejstev in dokazov – Izključitev, razen ob izkrivljanju – Pristojnost Sodišča, da presodi dejstva, ki jih je upoštevalo Sodišče za uslužbence v okviru preizkusa spoštovanja obveznosti obrazložitve

(Člen 257 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

Sodišče za uslužbence je edino pristojno za, prvič, ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in, drugič, presojo teh dejstev. Presoja dejanskega stanja torej, razen pri izkrivljanju dokazov, predloženih Sodišču za uslužbence, ni pravno vprašanje, ki bi bilo kot tako predmet nadzora Splošnega sodišča.

Nadalje je pri nadzoru zakonitosti, ki ga v okviru pritožbe opravlja Splošno sodišče, treba nujno upoštevati dejstva, na katera se je oprlo Sodišče za uslužbence pri svojem sklepanju, da je obrazložitev zadostna ali nezadostna.

Poleg tega mora biti v zvezi z izkrivljanjem dokazov tako izkrivljanje očitno razvidno iz listin v spisu, ne da bi bilo treba opraviti novo presojo dejstev in dokazov oziroma uporabiti nove dokaze.

(Glej točke 27, 29 in 31.)

Napotitev na:

Sodišče: sodbe z dne 20. novembra 1997, Komisija/V, C‑188/96 P, Recueil, EU:C:1997:554, točka 24 in navedena sodna praksa; z dne 28. maja 1998, New Holland Ford/Komisija, C‑8/95 P, Recueil, EU:C:1998:257, točka 72; z dne 6. aprila 2006, General Motors/Komisija, C‑551/03 P, ZOdl., EU:C:2006:229, točka 54, in z dne 10. julija 2008, Bertelsmann in Sony Corporation of America/Impala, C‑413/06 P, ZOdl., EU:C:2008:392, točka 30;

Splošno sodišče Evropske unije: sodbi z dne 24. oktobra 2011, P/Parlament, T‑213/10 P, ZOdl. JU, EU:T:2011:617, točki 47 in 48 ter navedena sodna praksa, in z dne 8. oktobra 2013, Svet/AY, T‑167/12 P, ZOdl. JU, EU:T:2013:524, točka 25.