SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 16. septembra 2013(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Sklep o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Usklajevanje dvigov cen in izmenjava poslovno občutljivih informacij – Odgovornost za kršitveno ravnanje – Globe – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Gospodarska kriza – Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 – Znižanje zneska globe – Znatna dodana vrednost“
V zadevi T‑412/10,
Roca s sedežem v Saint-Ouen-l’Aumônu (Francija), ki jo zastopa P. Vidal Martínez, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki so jo sprva zastopali F. Castillo de la Torre, A. Antoniadis in F. Castilla Contreras, nato F. Castillo de la Torre, A. Antoniadis in F. Jimeno Fernández, zastopniki,
tožena stranka,
katere predmet je predlog za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 [PDEU] in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39092 – Kopalniška oprema) ter predlog za znižanje zneska globe, naložene tožeči stranki s tem sklepom,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in M. van der Woude, sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2013
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
30 Tožeča stranka je 9. septembra 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
31 Splošno sodišče (četrti senat) je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek in da v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča Komisiji postavi pisno vprašanje, na katero je ta odgovorila v roku, ki ji je bil določen.
32 Stranki sta na obravnavi 6. marca 2013 podali ustne navedbe ter odgovorili na pisna in ustna vprašanja Splošnega sodišča.
33 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost členov 1 in 2 izpodbijanega sklepa v delu, v katerem se nanašata nanjo;
– zniža znesek globe, ki ji je bila naložena;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
34 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…] (ni prevedeno)
1. Predlogi za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa
[…] (ni prevedeno)
Peti tožbeni razlog: sodelovanje tožeče stranke
171 Tožeča stranka v okviru petega tožbenega razloga na eni strani meni, da je Komisija kršila načelo varstva zaupanja v pravo in storila očitno napako pri uporabi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, ker ji na podlagi tega obvestila ni znižala globe. Tožeča stranka na drugi strani predlaga, naj se ji zaradi njenega sodelovanja odobri znižanje globe na podlagi odstavka 29 Smernic iz leta 2006. Drugo trditev je treba razlagati tako, da tožeča stranka trdi, da bi ji morala biti globa znižana na podlagi njenega sodelovanja v skladu z navedenim odstavkom, in da tako Komisiji očita, da je pri uporabi tega odstavka storila napako.
Kršitev načela varstva zaupanja v pravo ter kršitve in napake pri uporabi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002
172 Tožeča stranka na eni strani Komisiji očita, da ji ni odobrila znižanja zneska globe, čeprav ji je 8. decembra 2006 po pošti sporočila, da ima pravico do pogojnega znižanja zneska globe. V zvezi s tem trdi, da je Komisija kršila načelo varstva zaupanja v pravo.
173 Tožeča stranka na drugi strani izpodbija presojo, po kateri informacije, ki jih je predložila v okviru svojega predloga za odobritev znižanja globe, niso imele znatne dodane vrednosti. V zvezi s tem v bistvu trdi, da informacije, ki jih je predložila v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, pomenijo znatno dodano vrednost, ker naj Komisija brez teh informacij ne bi mogla dokazati kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki, storjene v Franciji leta 2004. Poleg tega zatrjuje, da z nesodelovanjem ni omajala vrednosti predloženih informacij, ker ni izpodbijala dejstev, temveč le njihovo pravno kvalifikacijo.
174 Komisija izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke. Meni, prvič, da dodane vrednosti informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, ni mogoče opredeliti kot znatne. Na eni strani naj bi namreč bila izjava tožeče stranke splošna, medtem ko so bile izjave družbe Ideal Standard konkretne in podrobne. Na drugi strani naj bi bilo kršitev mogoče dokazati s številnimi razpredelnicami, iz katerih je bila razvidna izmenjava informacij, ter z izrecno in podrobno potrditvijo družbe Ideal Standard, podprto z dokumentom, ki je bil sestavljen po sestanku. Drugič, na eni strani zatrjuje, da je tožeča stranka v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah podala zelo podrobne trditve, ki izpodbijajo dokazno vrednost elementov, na katere se je opirala, zlasti dokazno vrednost elementov, ki jih je predložila družba Ideal Standard in ki so se nanašali na sporazum o cenah iz februarja 2004. Na drugi strani meni, da podjetje svojega predloga za znižanje ne more utemeljiti na dejstvih, zaradi katerih mu Komisija ni pripisala odgovornosti, ker se ugodnost tega sodelovanja odraža že v tem, da odloči opustiti nekatere očitke, zaradi česar se podjetju ne pripiše odgovornost oziroma se mu ne naloži globa.
175 Najprej je treba opozoriti na pogoje, pod katerimi je podjetje lahko upravičeno do znižanja globe v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002. Nato je treba preučiti, ali so informacije, ki jih je tožeča stranka posredovala v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, pomenile znatno dodano vrednost, preden se po potrebi še preuči, ali bi Komisija lahko upravičeno spremenila ugotovitev, da je imela tožeča stranka pravico do pogojnega znižanja zneska globe, o čemer je bila pisno obveščena 8. decembra 2006.
176 Najprej je treba opozoriti, da je Komisija v Obvestilu o prizanesljivosti iz leta 2002 opredelila pogoje, pod katerimi so podjetja, ki sodelujejo z njo v okviru preiskave o omejevalnem sporazumu, lahko oproščena plačila globe ali se jim lahko odobri znižanje globe, ki bi jo sicer morala plačati (sodba Splošnega sodišča z dne 17. maja 2011 v zadevi Arkema France proti Komisiji, T‑343/08, ZOdl., str. II‑2287, točka 129).
177 V skladu z z odstavkom 20 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 „se lahko podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev [za oprostitev plačila globe,] kljub temu zniža globa, ki bi jim bila sicer naložena“.
178 Odstavek 21 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da „mora podjetje, da lahko zahteva [znižanje globe na podlagi odstavka 20 navedenega obvestila,] Komisiji predložiti dokaze o domnevni kršitvi, ki imajo večjo dodano vrednost kot dokazi, ki jih Komisija že ima, in mora prenehati sodelovati pri domnevno nezakoniti dejavnosti najkasneje ob predložitvi teh dokazov“.
179 V odstavku 22 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 je pojem znatne dodane vrednosti opredeljen tako:
„Koncept ,dodane vrednosti‘ se nanaša na obseg, v katerem zagotovljeni dokazi okrepijo, po svoji naravi in/ali stopnji podrobnosti, možnost Komisije, da dokaže zadevna dejstva. Pri tej oceni bo Komisija na splošno menila, da imajo pisni dokazi, ki izvirajo iz časovnega obdobja, na katerega se nanašajo dejstva, večjo vrednost kot naknadno ugotovljeni dokazi. Podobno se šteje, da imajo dokazi, ki so neposredno povezani z zadevnimi dejstvi, na splošno večjo vrednost kot tisti, ki so z njimi samo posredno povezani.“
180 V odstavku 23(b), prvi pododstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 so navedeni trije razredi za znižanje globe. Prvo podjetje, ki izpolni pogoj iz odstavka 21 navedenega obvestila, je namreč upravičeno do od 30- do 50‑odstotnega znižanja globe, drugo podjetje do od 20- do 30‑odstotnega znižanja, vsa naslednja podjetja pa največ do 20‑odstotnega znižanja globe.
181 Odstavek 23(b), drugi pododstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da „bo Komisija za določitev ravni znižanja v okviru teh razredov upoštevala datum, ko so bili dokazi, ki izpolnjujejo pogoj iz [odstavka 21] [navedenega obvestila], predloženi, in stopnjo njihove dodane vrednosti“ in da „lahko prav tako upošteva obseg in trajnost sodelovanja podjetja po datumu predložitve dokazov“.
182 Iz same logike Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 izhaja, da je pričakovani učinek obvestila o prizanesljivosti, da se v kartelih ustvari ozračje negotovosti in spodbudi njihovo razkritje Komisiji. Ta negotovost jasno izhaja iz dejstva, da udeleženci kartela vedo, da bo lahko imuniteto pred globami dobil le eden od njih, in sicer s tem, da bo razkril druge udeležence kršitve, ti pa bodo tako izpostavljeni tveganju, da jim bodo naložene globe. V tem sistemu in v skladu s to logiko se podjetjem, ki najhitreje zagotovijo sodelovanje, lahko odobrijo večja znižanja glob, ki bi jim bile sicer naložene, kot podjetjem, ki niso tako hitro zagotovila sodelovanja (sodba Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2011 v zadevi Transcatab proti Komisiji, T‑39/06, ZOdl., str. II‑6831, točka 379).
183 Časovno zaporedje in to, kako hitro so člani kartela začeli sodelovati, sta torej temeljna elementa sistema, ki je vzpostavljen z navedenim obvestilom o prizanesljivosti (zgoraj v točki 182 navedena sodba Transcatab proti Komisiji, točka 380).
184 V zvezi s tem je treba opozoriti, da čeprav mora Komisija obrazložiti, zakaj meni, da so dokazi, ki jih v okviru obvestila o prizanesljivosti predložijo podjetja, prispevek, ki znižanje zneska naložene globe utemeljuje, pa morajo podjetja, ki želijo v zvezi s tem izpodbijati odločbo Komisije, dokazati, da so bile informacije, ki so jih ta podjetja prostovoljno posredovala, odločilne v tem, da so ji omogočile dokazati bistvene elemente kršitve in torej sprejeti odločbe o naložitvi glob (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 24. septembra 2009 v združenih zadevah Erste Group Bank in drugi proti Komisiji, C‑125/07 P, C‑133/07 P, C‑135/07 P in C‑137/07 P, ZOdl., str. I‑8681, točka 297, in zgoraj v točki 176 navedeno sodbo Arkema France proti Komisiji, točka 135).
185 Ob upoštevanju razloga za znižanje Komisija ne more prezreti koristnosti predložene informacije, ki je nujno odvisna od dokazov, ki jih že ima (sodba Splošnega sodišča z dne 28. aprila 2010 v združenih zadevah Gütermann in Zwicky proti Komisiji, T‑456/05 in T‑457/05, ZOdl., str. II‑1443, točka 220, in zgoraj v točki 176 navedena sodba Arkema France proti Komisiji, točka 136).
186 Če podjetje v okviru sodelovanja zgolj potrdi, in sicer manj natančno in manj izrecno, nekatere informacije, ki jih je v okviru sodelovanja že poslalo drugo podjetje, potem stopnje sodelovanja tega podjetja, čeprav bi bilo v neki meri lahko koristno za Komisijo, ni mogoče šteti za primerljivo s sodelovanjem prvega podjetja, ki je poslalo navedene informacije. Izjava, ki zgolj potrjuje izjavo, ki jo je Komisija že prejela, namreč bistveno ne olajša nalog Komisije. Zato tudi ne zadostuje za utemeljitev znižanja zneska globe zaradi sodelovanja (glej zgoraj v točki 176 navedeno sodbo Arkema France proti Komisiji, točka 137 in navedena sodna praksa).
187 Vendar iz sodne prakse prav tako izhaja, da izjave podjetja, obtoženega sodelovanja pri kartelu, katere pravilnost izpodbija več drugih obtoženih podjetij, ni mogoče šteti za zadosten dokaz o obstoju kršitve, ki so jo storila ta podjetja, ne da bi to potrjevali drugi dokazi (zgoraj v točki 130 navedena sodba JFE Engineering in drugi proti Komisiji, točka 219; glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 14. maja 1998 v zadevi Enso-Gutzeit proti Komisiji, T‑337/94, Recueil, str. II‑1571, točka 91).
188 Nazadnje, čeprav bi bilo treba šteti, da ima Komisija pri presoji znatne dodane vrednosti informacij, ki so ji predložene v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002, polje proste presoje, ostaja dejstvo, da se Splošno sodišče za to, da bi opustilo izvedbo temeljitega nadzora nad dejstvi in uporabo prava pri presoji Komisije v zvezi s tem, ne more opreti na navedeno polje proste presoje (glej po analogiji zgoraj v točki 35 navedeno sodbo Chalkor proti Komisiji, točka 62).
189 Drugič, v skladu z opozorili iz točk od 176 do 188 zgoraj je treba preučiti trditve tožeče stranke, kakor jih je izrazila v točki 173 zgoraj.
190 V zvezi s tem je treba poudariti, da je Komisija v točkah od 1291 do 1293, 1295, 1297, 1299 in 1300 obrazložitve izpodbijanega sklepa zavrnitev odobritve znižanja globe tožeči stranki utemeljila s tremi preudarki. Prvič, o informacijah glede kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji leta 2004, ki jih je predložila tožeča stranka, je poudarila, da jo je na eni strani družba Ideal Standard že obvestila o izmenjavi podrobnih informacij in ji zlasti posredovala razpredelnice s prikazom izmenjave informacij o prodajah v poletju 2004. Na drugi strani naj bi bile informacije, ki jih je posredovala tožeča stranka, splošne, nepodkrepljene z dokazi iz zadevnega obdobja, njihovo dokazno vrednost pa naj bi v upravnem postopku izpodbijalo več podjetij. Drugič, glede kršitve v zvezi z armaturami v Franciji ni tožeča stranka predložila nobenih informacij. Tretjič, tožeča stranka naj bi s svojim ravnanjem po vložitvi predloga za odobritev znižanja globe zmanjšala ali celo zanikala dokazno vrednost informacij, ki jih je predložila sama, in naj tako ne bi dokazala pripravljenosti za sodelovanje.
191 V teh okoliščinah je treba v skladu z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa, navedeno v točki 190 zgoraj, in s trditvami tožeče stranke, kakor jih je izrazila v točki 173 zgoraj, na prvem mestu preveriti, ali informacije, ki jih je predložila v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, pomenijo znatno dodano vrednost. Na drugem mestu je treba glede na okoliščine primera preučiti, ali je tožeča stranka zmanjšala verodostojnost, ki jo je treba pripisati tem informacijam, z izpodbijanjem dokazov, ki jih je predložila družba Ideal Standard, tako da ni bilo mogoče šteti, da imajo navedene informacije znatno dodano vrednost.
192 Najprej je treba ugotoviti, da tožeča stranka ne izpodbija ugotovitve Komisije, po kateri ni predložila nobene informacije glede kršitve v zvezi z armaturami v Franciji. V teh okoliščinah je treba preučitev njenih trditev omejiti na dodano vrednost informacij v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji, ki jih je predložila.
193 Nato je treba poudariti, da v obdobju od leta 1995 do začetka leta 2004 ni bila ugotovljena nobena kršitev glede keramičnih izdelkov v Franciji – kot trdi Komisija v svojih pisnih vlogah – česar tožeča stranka sicer ne izpodbija. Zato je Komisija ravnala pravilno, ko ni odobrila nikakršnega znižanja na podlagi informacij v zvezi s tem obdobjem, ki jih je predložila tožeča stranka.
194 Poleg tega je treba glede informacij o storjeni kršitvi glede keramičnih izdelkov v Franciji leta 2004, ki jih je predložila tožeča stranka, poudariti, da, kot je razvidno iz točk 556, 583, 584, 587 in 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa, se je Komisija za to, da bi ugotovila obstoj kršitve, oprla na štiri dokaze: prvič, na predlog družbe Ideal Standard za odobritev znižanja globe (točka 583 obrazložitve izpodbijanega sklepa), drugič, na razpredelnico, ki jo je ta predložila v prilogi k navedenemu predlogu (točka 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa), tretjič, na predlog tožeče stranke za odobritev znižanja globe (točke 556, 587 in 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa) in četrtič, na odgovor družbe Duravit na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 584 obrazložitve izpodbijanega sklepa).
195 Nazadnje, v nasprotju s tem, kar trdi v pisnih vlogah, je Komisija v izpodbijanem sklepu v bistvu menila, da ugotovitve o kršitvi, ki se nanaša na keramične izdelke v Franciji za leto 2004, ne more opreti zgolj na ustno izjavo družbe Ideal Standard v okviru svojega predloga za odobritev znižanja globe in razpredelnico, predloženo v prilogi k navedenemu predlogu. V točki 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa je Komisija namreč navedla, da:
„Komisija ni trdila, da je razpredelnico, ki jo je družba Ideal Standard predložila v prilogi k svojemu predlogu [za odobritev znižanja globe], mogoče opredeliti kot dokument o dejstvih iz zadevnega obdobja. Gre pa za poskus družbe Ideal Standard, da bi predložila čim bolj natančna dejstva, ki jih je predstavila v svoji izjavi. Tudi če tega dokaza ne bi upoštevali, je usklajevanje najnižjih cen na sestanku AFICS februarja 2004 mogoče dokazati na podlagi treh izjav [in sicer predloga za odobritev znižanja globe, ki ga je vložila družba Ideal Standard, predloga tožeče stranke in, nazadnje, odgovora družbe Duravit na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah].“
196 Zato je treba na eni strani ugotoviti, da se je Komisija v izpodbijanem sklepu sama oprla na informacije, ki jih je predložila tožeča stranka v predlogu za odobritev znižanja globe, da bi dokazala obstoj kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji leta 2004. Zato je iz besedila izpodbijanega sklepa razvidno, da so bile informacije, ki jih je predložila tožeča stranka, za Komisijo objektivno koristne.
197 Na drugi strani je treba ugotoviti, da Komisija brez informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, ne bi mogla zgolj na podlagi dokazov, ki jih je predložila družba Ideal Standard v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, dokazati kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki, storjene v Franciji leta 2004. Čeprav je res, kot izhaja iz točk 584 in 587 obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je družba Duravit v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah potrdila, da so razprave o najnižjih cenah potekale v okviru sestanka AFICS, ki ga je omenila družba Ideal Standard, pa namreč ostaja dejstvo, da je, kot izhaja iz ustnih navedb družbe Duravit na obravnavi pred Komisijo 12. novembra 2007, družba Duravit prav tako omajala dokazno vrednost razpredelnice, ki jo je predložila družba Ideal Standard.
198 Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da informacije, ki jih je predložila tožeča stranka v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, pomenijo znatno dodano vrednost. Navedene informacije so Komisiji namreč omogočile, da je ugotovila kršitev, ki se je nanašala na keramične izdelke v Franciji leta 2004, saj so potrdile obstoj razprav o najnižjih cenah keramičnih izdelkov slabše kakovosti na sestanku AFICS 25. februarja 2004 (točka 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Komisija je torej neupravičeno zavrnila, da bi izjavi, ki jo je tožeča stranka podala v predlogu za odobritev znižanja globe, priznala znatno dodano vrednost, in da bi ji na tej podlagi odobrila znižanje zneska globe.
199 Ugotovitve iz točke 198 zgoraj ni mogoče ovreči s trditvami Komisije, s katerimi je želela dokazati, da informacije, ki jih je predložila tožeča stranka, niso imele nikakršne znatne dodane vrednosti.
200 Na eni strani ni mogoče sprejeti trditve Komisije, da so bile informacije, ki jih je tožeča stranka predložila v utemeljitev predloga za odobritev znižanja globe, splošne, medtem ko so bile informacije, ki jih je predložila družba Ideal Standard, konkretne in podrobne. Predlog družbe Ideal Standard za odobritev znižanja globe v skladu z Obvestilom o prizanesljivosti iz leta 2002 je bil namreč zlasti ob upoštevanju izpodbijanja dokazne vrednosti dokazov, ki jih je s tem namenom predložila družba Ideal Standard, sam po sebi nezadosten, da bi omogočil ugotovitev kršitve, ki se je nanašala na keramične izdelke v Franciji leta 2004. Poleg tega so informacije, ki jih je predložila tožeča stranka, kljub splošni naravi podkrepile dokaze, ki jih je predložila družba Ideal Standard, in so tako Komisiji omogočile, da ugotovi navedeno kršitev. Kot izhaja iz točke 197 zgoraj, Komisija namreč brez informacij, ki jih je predložila tožeča stranka, ne bi mogla zgolj na podlagi dokazov, ki jih je predložila družba Ideal Standard v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, dokazati kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki, storjene v Franciji leta 2004.
201 Na drugi strani trditev Komisije, češ da bi lahko dokazala kršitev na podlagi številnih razpredelnic, iz katerih je bila razvidna izmenjava informacij ter izrecne in podrobne potrditve družbe Ideal Standard, podkrepljene z dokumentom, ki je bil sestavljen po sestanku, ni utemeljena. Opozoriti je namreč treba, da je Komisija v točki 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa v bistvu menila, da ugotovitve o kršitvi, ki se nanaša na keramične izdelke v Franciji za leto 2004, ne more opreti na ustno izjavo družbe Ideal Standard v okviru svojega predloga za odobritev znižanja globe in na razpredelnico, predloženo v prilogi k navedenemu predlogu (glej točko 195 zgoraj).
202 Ob upoštevanju vsega navedenega ter točk 556, 587 in 588 obrazložitve izpodbijanega sklepa, iz katerih izhaja, da so dokazi, ki jih je predložila tožeča stranka, Komisiji dejansko omogočili, da je ugotovila kršitev, ki se je nanašala na keramične izdelke v Franciji leta 2004, je treba ugotoviti, da je Komisija storila napako pri presoji dodane vrednosti – kakor je bila ocenjena ob koncu upravnega postopka – dokazov, ki jih je predložila tožeča stranka v svojem predlogu za odobritev znižanja globe.
203 V teh okoliščinah je treba na drugem mestu preučiti, ali je tožeča stranka, kot je Komisija v bistvu zatrdila v izpodbijanem sklepu in v svojih pisnih vlogah, z ravnanjem po predlogu za odobritev znižanja globe, omajala znatno dodano vrednost informacij, ki jih je predložila.
204 V zvezi s tem je treba poudariti, da Komisija v točki 1300 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja, da skupina Roca „med [upravnim] postopkom ni pokazala pravega duha sodelovanja“, temveč je, nasprotno, ravnala tako, da je „zmanjšala vrednost dokazov, ki jih je [skupina Roca] sprva predložila“.
205 Poleg tega je v točki 1295 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnjeno, da „sta [tožeča stranka] in Laufen [Austria] močno nasprotovali dejstvom, opisanim v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (glej na primer točke [od 360 do 365 in od 579 do 582 obrazložitve izpodbijanega sklepa]), s čimer sta protikonkurenčnost zadevnega ravnanja, ki naj bi ga dokazala [skupina] Roca v izjavah, izraženih v svojem predlogu [za odobritev znižanja globe], postavili pod velik vprašaj“. V zvezi s tem je treba dodati, da so v točkah od 360 do 365 obrazložitve tega sklepa navedene trditve, ki jih je družba Laufen Austria podala v svojem odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah glede kršitvenega ravnanja na avstrijskem trgu. V točkah od 579 do 582 obrazložitve tega sklepa pa so navedene izjave skupine Roca v zvezi s kršitvenimi ravnanji, ki se nanašajo na armature v Franciji.
206 Poleg tega je treba poudariti, da je Komisija v točki 586 obrazložitve izpodbijanega sklepa zatrdila:
„[Skupina] Roca je predložila protislovna dejstva. Ob tem, da na splošno potrjuje izmenjavo najnižjih cen znotraj AFICS med letoma 2002 in 2004, skuša razvrednotiti potrditveno izjavo družbe Ideal Standard in pri tem predlaga, da bi morala Komisija razmisliti o tem, ali je mogoče predložiti dokaz o usklajevanju najnižjih cen. [Skupina] Roca predvsem trdi, da druga podjetja, ki so vložila predlog za odobritev znižanja globe, niso potrdila opisa družbe Ideal Standard glede usklajevanja najnižjih cen na sestanku 25. februarja 2004. Poleg tega trdi, da razpredelnice, ki jo je predložila družba Ideal Standard, ni mogoče šteti za prepričljiv dokaz. Po mnenju [skupine] Roca ta razpredelnica nakazuje, da se zdi, da je družba Ideal Standard ravnanja v Franciji pomešala s tistimi v Italiji (ker je dokument v italijanščini).“
207 Iz točk obrazložitve izpodbijanega sklepa, navedenih v točkah od 204 do 206 zgoraj, torej izhaja, da informacije, ki jih je sprva predložila tožeča stranka, nimajo več znatne dodane vrednosti ob upoštevanju, da je z razvrednotenjem verodostojnosti teh informacij sama zmanjšala njihovo koristnost.
208 V zvezi s tem je, prvič, treba poudariti, da je iz predloga za odobritev znižanja globe, kakor je oblikovan v obvestilih z dne 17. in 20. januarja 2006, razvidno, da ni bil oblikovan v imenu skupine Roca kot celote, temveč v imenu tožeče stranke in skupine Laufen, ker so dejavnosti navedene skupine v Franciji spadale v zadnjenavedeno skupino. Zato so izjave, ki jih je družba Laufen Austria podala v upravnem postopku, za ugotovitev, ali je tožeča stranka zmanjšala dodano vrednost informacij, ki jih je predložila Komisiji, upoštevne samo v delu, v katerem se nanašajo na protikonkurenčna ravnanja na francoskem trgu. Vendar kot je bilo ugotovljeno v točki 205 zgoraj, se točke od 360 do 364 obrazložitve izpodbijanega sklepa, na katere Komisija napotuje v točki 1295 obrazložitve tega sklepa, nanašajo samo na avstrijski trg. Zato te točke obrazložitve ne razkrivajo nikakršnega izpodbijanja informacij, ki jih je tožeča stranka predložila v predlogu za odobritev znižanja globe in ki se nanašajo na francoski trg.
209 Drugič, točke od 579 do 582 obrazložitve izpodbijanega sklepa so se nanašale, kot je bilo ugotovljeno v točki 205 zgoraj, na izjave, ki jih je skupina Roca podala glede kršitvenih ravnanj v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji. Zato ne morejo dokazovati, da je tožeča stranka s svojimi izjavami omajala dodano vrednost dokazov, ki jih je sama predložila Komisiji. Ti dokazi so se namreč nanašali le na kršitev v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji.
210 Tretjič, na podlagi elementov, navedenih v točki 586 obrazložitve izpodbijanega sklepa, kot jih je predstavila Komisija v pisnih vlogah, ni mogoče sklepati, da je tožeča stranka razvrednotila informacije, ki jih je sama predložila. Na eni strani namreč tako iz izpodbijanega sklepa kot iz pisnih vlog Komisije izhaja, da je tožeča stranka potrdila izmenjavo najnižjih cen keramičnih izdelkov slabše kakovosti znotraj AFICS zlasti leta 2004, česar se ne izpodbija. Na drugi strani je res, da je tožeča stranka podvomila o dokazni vrednosti izjave družbe Ideal Standard na sestanku AFICS 25. februarja 2004 in dokumenta, ki ga je ta predložila v utemeljitev svoje izjave. Vendar je treba šteti, da je tožeča stranka s tem Komisiji zgolj predložila trditve, ki naj bi dokazovale, da dokazi, ki jih predložila družba Ideal Standard, niso zadostovali za to, da bi se dokazal obstoj kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki, storjene v Franciji leta 2004, zato da bi dokazala, da je Komisija informacije, ki jih je predložila v predlogu za odobritev znižanja globe, nujno potrebovala, da je dokazala navedeno kršitev, in da so te informacije zato imele znatno dodano vrednost.
211 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da je Komisija v točki 1300 obrazložitve izpodbijanega sklepa neupravičeno štela, da je tožeča stranka z ravnanjem po vložitvi predloga za odobritev znižanja globe zmanjšala vrednost dokazov, ki jih je predložila pred tem.
212 Trditve, ki jih je Komisija navedla v zvezi s tem, te ugotovitve ne izpodbijajo.
213 Na prvem mestu, trditev Komisije, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti sodelovanja, ker je izpodbijala dokazno vrednost izjave družbe Ideal Standard glede sestanka AFICS 25. februarja 2004 in dokumenta, ki ga je predložila v utemeljitev svoje izjave, ni utemeljena. Šteti je namreč treba, da je tožeča stranka zgolj omajala zadostnost dokazov, ki jih je predložila družba Ideal Standard, za ugotovitev obstoja kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji leta 2004. S tem je zgolj predložila elemente, ki bi lahko dokazovali znatno dodano vrednost informacij, ki jih je sama predložila v svojem predlogu za odobritev znižanja globe.
214 Na drugem mestu, trditev Komisije, češ da podjetje svojega predloga za znižanje ne more utemeljiti na dejstvih, za katera mu Komisija sploh ne pripisuje odgovornosti, je neutemeljena. Čeprav Komisija res ni ugotovila nikakršne kršitve v zvezi s keramičnimi izdelki v Franciji za obdobje od leta 1995 do začetka leta 2004, pa ostaja dejstvo, da se je tožeči stranki pripisala odgovornost za kršitev v zvezi s keramičnimi izdelki, storjeni v Franciji leta 2004. Opozoriti pa je treba, da so, kot je bilo ugotovljeno v točki 198 zgoraj, informacije, ki jih je predložila tožeča stranka, Komisiji dejansko omogočile, da je ugotovila to kršitev.
215 Zato je treba peti tožbeni razlog sprejeti v delu, v katerem se nanaša na napačno presojo predloga tožeče stranke za odobritev znižanja globe.
216 Na eni strani, v teh okoliščinah ni treba več preučiti trditve tožeče stranke, da je Komisija kršila njeno pravico do obrambe, ker ni imela vpogleda v odgovor družbe Duravit na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah. Iz pisnih vlog tožeče stranke namreč izhaja, da je ta trditev neločljivo povezana z izpodbijanjem presoje Komisije, po kateri tožeča stranka ni predložila informacij, ki bi pomenile znatno dodano vrednost. Trditve tožeče stranke glede tega izpodbijanja pa so bile v točkah 202, 211 in 215 zgoraj sprejete.
217 Na drugi strani, ker je bil peti tožbeni razlog v delu, v katerem se nanaša na napačno presojo predloga tožeče stranke za odobritev znižanja globe, sprejet (glej točko 215 zgoraj), ni treba preučiti trditve tožeče stranke, navedene v točki 172 zgoraj, češ da je Komisija kršila načelo varstva zaupanja v pravo, s tem da je v izpodbijanem sklepu odločila, da odpravi pogojno znižanje, o katerem je tožečo stranko obvestila v dopisu z dne 8. decembra 2006.
218 Pri preučitvi predlogov tožečih strank za spremembo v točki 232 spodaj in naslednjih je treba upoštevati nezakonitost, ugotovljeno v točki 215 zgoraj, glede zneska globe, naložene tožeči stranki.
Napaka pri uporabi Smernic iz leta 2006
219 Tožeča stranka trdi, da je Komisija storila napako, ker ji ni odobrila znižanja zaradi sodelovanja na podlagi olajševalnih okoliščin v smislu odstavka 29 Smernic iz leta 2006.
220 Komisija izpodbija utemeljenost te trditve tožeče stranke.
221 Najprej je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso iz odstavka 29, četrta alinea, Smernic iz leta 2006 izhaja, da se je Komisija v okviru svojega pooblastila za presojo olajševalnih okoliščin, ki jih mora upoštevati pri odmeri glob, zavezala, da bo znižala globo, kadar „podjetje [z njo] dejansko sodeluje, in sicer v obsegu, ki presega področje uporabe obvestila o prizanesljivosti in pravne obveznosti podjetja glede sodelovanja“ (zgoraj v točki 176 navedena sodba Arkema France proti Komisiji, točka 168).
222 Vendar uporaba odstavka 29, četrta alinea, Smernic iz leta 2006 ne sme povzročiti tega, da je Obvestilu o prizanesljivosti iz leta 2002 odvzet polni učinek. Ugotoviti je namreč treba, da odstavek 1 Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da navedeno obvestilo določa okvir za nagrajevanje sodelovanja podjetij, ki so ali so bila vključena v skrivne kartele z vplivom na trgovino v Skupnosti, pri preiskavah Komisije. Iz besedila in sistematike navedenega obvestila je torej razvidno, da je podjetjem znižanje globe načeloma mogoče odobriti le, če izpolnjujejo stroge pogoje, določene v navedenem obvestilu (zgoraj v točki 176 navedena sodba Arkema France proti Komisiji, točka 169).
223 Da bi se ohranil polni učinek Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, mora Komisija znižanje globe nekemu podjetju na podlagi odstavka 29, četrta alinea, Smernic iz leta 2006 odobriti le v izjemnih okoliščinah. Tako je zlasti, kadar je sodelovanje podjetja – pri čemer to presega njegovo zakonsko obveznost glede sodelovanja, ne daje pa mu pravice do znižanja globe na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 – za Komisijo objektivno koristno. Tako korist je treba ugotoviti, kadar Komisija končno odločbo utemelji z dokazi, ki ji jih je predložilo podjetje v okviru svojega sodelovanja in brez katerih Komisija ne bi mogla v celoti ali delno sankcionirati zadevne kršitve (zgoraj v točki 176 navedena sodba Arkema France proti Komisiji, točka 170).
224 V obravnavanem primeru je treba na eni strani opozoriti, da je, kot je razvidno iz točk 202 in 211 zgoraj, Komisija v izpodbijanem sklepu neupravičeno menila, da dokazi, ki jih je tožeča stranka predložila v predlogu za odobritev znižanja globe, nimajo znatne dodane vrednosti in da tožeča stranka, ki ni resnično sodelovala, ni upravičena do znižanja na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002. V skladu s sodno prakso, navedeno v točki 223 zgoraj, pa je Komisija lahko k odobritvi znižanja globe nekemu podjetju na podlagi odstavka 29, četrta alinea, Smernic iz leta 2006 zavezana le v izjemnih okoliščinah in zlasti, kadar sodelovanje podjetja ne daje upravičenja do znižanja globe na podlagi navedenega obvestila. Zato je ob upoštevanju ugotovitve iz točke 211 zgoraj, po kateri bi Komisija morala tožeči stranki odobriti znižanje globe na podlagi Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002, treba skleniti, da ni bila zavezana, da na podlagi navedene določbe tožeči stranki odobri znižanje globe. Na drugi strani je treba vsekakor ugotoviti, da tožeča stranka ne navaja nikakršne izjemne okoliščine, ki bi upravičila, da Komisija preuči njeno sodelovanje ob upoštevanju te določbe.
225 Zato je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni dokazala, da je Komisija storila napako s tem, da ji ni odobrila znižanja globe na podlagi odstavka 29, četrta alinea, Smernic iz leta 2006. Zato je treba peti tožbeni razlog v delu, v katerem se opira na navedeni odstavek, zavrniti kot neutemeljen.
226 Glede na navedeno je treba peti tožbeni razlog sprejeti v delu, v katerem tožeča stranka trdi, da je Komisija storila napako pri presoji dodane vrednosti informacij, ki jih je predložila v predlogu za odobritev znižanja globe, v preostalem pa ga zavrniti.
227 Iz preučitve petih tožbenih razlogov, ki jih je navedla tožeča stranka, je razvidno, da je treba peti tožbeni razlog v delu v zvezi z napako pri presoji dodane vrednosti informacij, ki jih je tožeča stranka posredovala v svojem predlogu za odobritev znižanja globe, sprejeti, v preostalem delu in druge štiri tožbene razloge pa zavrniti.
228 V zvezi s posledicami, ki jih je treba pripisati predlogom za razglasitev delne ničnosti izpodbijanega sklepa, je treba poudariti, da je Komisija glede člena 1 izpodbijanega sklepa v odstavku 3 tega člena menila, da je tožeča stranka kršila člen 101 PDEU in člen 53 Sporazuma EGP s tem, da je od 10. decembra 2002 do 9. novembra 2004 sodelovala pri kršitvi v Franciji in Avstriji. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da navedeni člen ni nezakonit, ker tožeča stranka z nobenim od tožbenih razlogov, ki jih je navedla, ni ovrgla te ugotovitve. Navedene predloge za razglasitev delne ničnosti je treba torej zavrniti v delu, v katerem se nanašajo na člen 1(3) izpodbijanega sklepa.
229 Nasprotno, ob upoštevanju predlogov iz točk 226 in 277 zgoraj je treba razglasiti ničnost člena 2(4)(b) izpodbijanega sklepa v delu, v katerem je Komisija določila znesek naložene globe tožeči stranki, ne da bi upoštevala njeno sodelovanje.
230 Ker tožeča stranka s svojim drugim predlogom podredno predlaga znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena, bo treba navedeni znesek določiti v okviru preučitve tega predloga.
2. Predlogi za znižanje zneska globe, ki je bila naložena tožeči stranki
231 Ob upoštevanju drugega predloga, s katerim tožeča stranka Splošnemu sodišču podredno predlaga znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena (glej točko 33 zgoraj), mora Splošno sodišče v okviru neomejene sodne pristojnosti preučiti na eni strani posledice napake, navedene v točkah 202 in 211 zgoraj, ki jo je storila Komisija pri izračunu zneska globe, naložene tožeči stranki, in na drugi strani, druge trditve, s katerimi Splošnemu sodišču predlaga znižanje zneska globe, ki ji je bila naložena.
Posledice napake Komisije pri presoji vrednosti dokazov, predloženih v utemeljitev predloga tožeče stranke za odobritev znižanja globe
232 V zvezi z napačno presojo vrednosti predloga tožeče stranke za odobritev znižanja globe, kot je bilo ugotovljeno v točki 215 zgoraj, Komisija trdi, da tudi če bi Splošno sodišče menilo, da je tožeča stranka prinesla znatno dodano vrednost in dokazala iskreno ali resnično sodelovanje, se ne bi smelo uporabiti znižanje, večje od 3 %, ker je bil v obravnavani zadevi obseg sodelovanja zelo omejen, saj se je nanašal le na keramične izdelke in na francoski trg.
233 V zvezi s tem je treba pojasniti, da čeprav Obvestilo o prizanesljivosti iz leta 2002 ne vpliva na presojo sodišča Unije o znižanju zneska globe, kadar to odloča na podlagi neomejene pristojnosti, pa Splošno sodišče meni, da ga je v obravnavanem primeru pri ponovnem izračunu zneska globe vseeno primerno upoštevati, zlasti zato, ker omogoča, da se upoštevajo vsi upoštevni elementi obravnavanega primera in da se vsem podjetjem, ki so sodelovala pri zadevni kršitvi, naložijo sorazmerne globe.
234 Ob tem je treba opozoriti, da so v odstavku 23(b), prvi pododstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določeni trije razredi znižanja globe. Prvo podjetje, ki izpolni pogoj iz točke 21 navedenega obvestila, je namreč upravičeno do od 30- do 50‑odstotnega znižanja globe, drugo podjetje do od 20- do 30‑odstotnega znižanja, vsa naslednja podjetja pa največ do 20‑odstotnega znižanja globe.
235 Odstavek 23(b), drugi pododstavek, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 določa, da „bo Komisija za določitev ravni znižanja v okviru teh razredov upoštevala datum, ko so bili dokazi, ki izpolnjujejo pogoj iz [odstavka 21 navedenega obvestila], predloženi, in stopnjo njihove dodane vrednosti“ in da „lahko prav tako upošteva obseg in trajnost sodelovanja podjetja po datumu predložitve dokazov“.
236 V obravnavanem primeru je treba najprej poudariti, da je tožeča stranka, kot je razvidno iz točke 1289 obrazložitve izpodbijanega sklepa, bila del tretjega podjetja, ki je vložilo predlog za odobritev znižanja globe, in sicer po vložitvi predloga družbe Groha in njenih hčerinskih družb ter predloga družbe Ideal Standard in njenih hčerinskih družb, ob upoštevanju, da je bila na podlagi predloga družbe Masco in njenih hčerinskih družb odobrena imuniteta pred globami. V teh okoliščinah je na podlagi odstavka 23(b), prvi pododstavek, tretja alinea, Obvestila o prizanesljivosti iz leta 2002 upravičena največ do 20‑odstotnega znižanja, česar niti ne izpodbija.
237 Dalje, predlog tožeče stranke za odobritev znižanja globe je bil vložen 17. januarja 2006 (glej točko 9 zgoraj), in sicer približno leto in šest mesecev po tem, ko so družba Masco in njene hčerinske družbe vložile prošnjo za imuniteto (glej točko 5 zgoraj) ter približno leto in dva meseca po tem, ko so predloge za odobritev znižanja globe vložile družba Grohe in njene hčerinske družbe ter družba Ideal Standard in njene hčerinske družbe (glej točko 7 zgoraj), toda preden je bilo poslano obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah.
238 Nazadnje je treba poudariti, na eni strani, da je izjava, ki jo je tožeča stranka podala v utemeljitev svojega predloga za odobritev znižanja globe, splošna in se ne nanaša posebej na noben sestanek. Na drugi strani je bilo na podlagi navedene izjave kršitev mogoče dokazati le za osem mesecev v letu 2004 in samo glede keramičnih izdelkov in glede francoskega trga.
239 Zato Splošno sodišče meni, da je treba ob upoštevanju vseh okoliščin obravnavanega primera, zlasti pa okoliščin, navedenih v točkah od 236 do 238 zgoraj, tožeči stranki odobriti znižanje za 6 % zneska globe, ki ji je bila naložena, in sicer znižanje za 402.000 EUR.
240 Zato Splošno sodišče ob upoštevanju ugotovitev iz točke 239 zgoraj skupni znesek globe, ki ga je treba solidarno naložiti tožeči stranki v zvezi s kršitvijo, pri kateri je sodelovala v Franciji, določi na 6.298.000 EUR.
[…] (ni prevedeno)
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Člen 2(4)(b) Sklepa Komisije C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (Zadeva COMP/39092 – Kopalniška oprema) se razglasi za ničen v delu, v katerem je Evropska komisija določila znesek globe, solidarno naložene družbi Roca, ne da bi upoštevala njeno sodelovanje.
2. Globa, naložena družbi Roca v členu 2(4)(b) Sklepa C(2010) 4185 final, znaša 6.298.000 EUR.
3. V preostalem se tožba zavrne.
4. Komisija poleg svojih stroškov nosi tretjino stroškov, ki jih je priglasila družba Roca.
5. Družba Roca nosi dve tretjini svojih stroškov.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. septembra 2013.
Podpisi