SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)
z dne 16. septembra 2013(*)
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Belgijski, nemški, francoski, italijanski, nizozemski in avstrijski trg kopalniške opreme – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP – Dogovarjanje o zviševanju cen in izmenjava občutljivih poslovnih informacij – Odgovornost za kršitev – Globe – Smernice o načinu določanja zneska glob iz leta 2006 – Teža kršitve – Količniki – Olajševalne okoliščine – Gospodarska kriza – Pritisk trgovcev na debelo – Obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002 – Znižanje zneska globe – Znatna dodana vrednost“
V zadevi T‑411/10,
Laufen Austria AG s sedežem v Wilhelmsburgu (Avstrija), ki jo zastopata E. Navarro Varona in L. Moscoso del Prado González, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki so jo najprej zastopali F. Castillo de la Torre, A. Antoniadis in F. Castilla Contreras, nato F. Castillo de la Torre, A. Antoniadis in F. Jimeno Fernández, zastopniki,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev delne ničnosti Sklepa Komisije C(2010) 4185 final z dne 23. junija 2010 v zvezi s postopkom na podlagi člena 101 PDEU in člena 53 Sporazuma EGP (zadeva COMP/39092 – Kopalniška oprema) in predloga za znižanje zneska globe, naložene tožeči stranki v tem sklepu,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),
v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in M. van der Woude, sodnik,
sodni tajnik: J. Palacio González, glavni administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 6. marca 2013
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
28 Tožeča stranka je 8. septembra 2010 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
29 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče (četrti senat) odločilo, da začne ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika Splošnega sodišča strankama postavilo pisna vprašanja, na katera sta ti odgovorili v predpisanih rokih.
30 Stranki sta podali ustne navedbe na obravnavi 6. marca 2013 ter stališča podali v odgovorih na pisna in ustna vprašanja Splošnega sodišča.
31 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razglasi ničnost členov 1 in 2 izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na tožečo stranko;
– zniža znesek globe, ki ji je bila naložena tako posamično kot solidarno z družbo Roca Sanitario, na podlagi razlogov, ki jih je navedla, ali na podlagi katerega koli drugega razloga, ki bi ga ugotovilo Splošno sodišče;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
32 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…] (ni prevedeno)
A – Predlogi za delno razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa
[…] (ni prevedeno)
6. Šesti tožbeni razlog: sodelovanje tožeče stranke
[…] (ni prevedeno)
a) Očitna napaka pri presoji pri uporabi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 in kršitev načela varstva zaupanja v pravo
218 Tožeča stranka navaja, da je Komisija kršila načelo varstva zaupanja v pravo in napačno uporabila obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002, in sicer s tem, da je v izpodbijanem sklepu odpravila pogojno znižanje globe, o katerem je bila skupina Roca obveščena z dopisom z dne 8. decembra 2006 ob uporabi navedenega obvestila. V zvezi s tem v bistvu navaja, prvič, da če bo Splošno sodišče menilo, da z družbama Roca Sanitario in Roca France tvori gospodarsko enoto, bi bilo treba glede globe, ki ji je bila naložena, upoštevati napake, ki jih je storila Komisija pri oceni predloga za znižanje globe, ki ga je vložila družba Roca France. Drugič, navaja več napak, ki naj bi jih Komisija storila pri presoji informacij, ki jih je družba Roca France predložila v podporo predlogu za znižanje globe glede na obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002.
219 Komisija izpodbija utemeljenost trditev tožeče stranke.
220 Preučitev vprašanja, ali je Komisija kršila načelo varstva zaupanja v pravo in napačno uporabila obvestilo o ugodni obravnavi iz leta 2002, predpostavlja preučitev predhodnega vprašanja, ali lahko tožeča stranka, ki je sodelovala pri kršitvi, storjeni v Avstriji, zgolj kot sestrska družba hčerinske družbe, ki je sodelovala pri kršitvi v Franciji in je na tej podlagi vložila predlog za znižanje globe, zahteva takšno znižanje na podlagi tega obvestila.
221 V zvezi s tem je tožeča stranka v odgovorih na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi v bistvu navedla, da pojem enotnega podjetja pomeni, da mora kakršna koli prednost, ki izhaja iz obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, koristiti vsem družbam, ki so del takega enotnega podjetja. Komisija je izpodbijala utemeljenost trditev tožeče stranke.
222 Treba je spomniti, da je Komisija v obvestilu o ugodni obravnavi iz leta 2002 opredelila pogoje, pod katerimi so podjetja, ki sodelujejo z njo v okviru preiskave o omejevalnem sporazumu, lahko oproščena plačila globe oziroma se jim lahko odobri znižanje zneska globe, ki bi jo sicer morala plačati.
223 Del A obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ki zajema točke od 8 do 19, se nanaša na pogoje, pod katerimi je lahko neko podjetje upravičeno do imunitete pred globo, medtem ko se del B, ki zajema točke od 20 do 27, nanaša na pogoje, pod katerimi je lahko takšno podjetje upravičeno do znižanja zneska globe.
224 V skladu s točko 20 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 „se lahko podjetjem, ki ne izpolnjujejo pogojev [za pridobitev imunitete pred globo,] kljub temu zniža globa, ki bi jim bila sicer naložena“.
225 V skladu s točko 21 obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 „mora podjetje, da bi bilo upravičeno do [znižanja zneska globe na podlagi točke 20 navedenega obvestila], […] Komisiji zagotoviti dokaze o domnevni kršitvi, ki predstavljajo znatno dodano vrednost glede na dokaze, ki jih Komisija že ima, in mora prekiniti svoje sodelovanje v kršitvi, na katero se sumi, najkasneje ob času, ko predloži dokaze“.
226 Iz navedenega izhaja, da je lahko do znižanja globe na podlagi dela B obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 upravičeno podjetje, ki v ta namen vloži predlog in Komisiji predloži dokaze za domnevno kršitev, ki predstavljajo znatno dodano vrednost.
227 Zato je treba šteti, da so lahko do znižanja zneska globe na tej podlagi načeloma upravičeni le podjetje, ki je vložnik predloga za znižanje globe (v nadaljevanju; vložnik predloga), in, kjer je to primerno, subjekti, v imenu katerih je bil ta predlog sestavljen in ki sodelujejo s Komisijo.
228 Poleg tega je treba poudariti, da v skladu s sodno prakso velja, da odgovornost matične družbe, kadar ta ni fizično sodelovala pri omejevalnem sporazumu in njena odgovornost temelji zgolj na sodelovanju njene hčerinske družbe pri omejevalnem sporazumu, ne more presegati odgovornosti hčerinske družbe (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 24. marca 2011 v zadevi Tomkins proti Komisiji, T‑382/06, ZOdl., str. II‑1157, točka 38, ki je bila potrjena na podlagi pritožbe s sodbo Sodišča z dne 22. januarja 2013 v zadevi Komisija proti Tomkins, C‑286/11 P, točka 39). V teh okoliščinah, kadar je odgovornost matične družbe izpeljana le iz odgovornosti njene hčerinske družbe, ki je sodelovala pri omejevalnem sporazumu, mora znižanje zneska globe, odobreno tej hčerinski družbi na podlagi predloga, ki ga je vložila ob uporabi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, koristiti matični družbi.
229 Nasprotno pa Komisiji pravice do znižanja zneska globe, dodeljenega prvi hčerinski družbi, ki je vložila predlog na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, ni treba razširiti na drugo hčerinsko družbo (v nadaljevanju: sestrska hčerinska družba) zgolj zaradi tega, ker s skupno matično družbo pripadata enemu podjetju v smislu sodne prakse, navedene v točkah 62 in 63 zgoraj. Namreč, v nasprotju z odgovornostjo matične družbe, ki se v okoliščinah, opisanih v točki 228 zgoraj, obravnava kot povsem izpeljana, pomožna in odvisna v razmerju do odgovornosti hčerinske družbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 228 navedeno sodbo Komisija proti Tomkins, točka 39), odgovornost hčerinske družbe ne more biti izpeljana iz odgovornosti sestrske hčerinske družbe, saj ta odgovornost izhaja iz njenega lastnega sodelovanja pri omejevalnem sporazumu. V teh okoliščinah je lahko navedena sestrska hčerinska družba upravičena do znižanja zneska globe na podlagi predloga neke druge hčerinske družbe, ki pripada istemu podjetju, le, kadar je, prvič, predlog za znižanje globe vložen v imenu sestrske hčerinske družbe in, drugič, je slednja dejansko sodelovala s Komisijo. Ta položaj se torej razlikuje od tistega, v katerem matična družba v lastnem imenu in imenu svojih hčerinskih družb vloži predlog za znižanje globe, saj so v takšnem položaju vse družbe, ki tvorijo podjetje v smislu sodne prakse, navedene v točkah 62 in 63 zgoraj, dolžne sodelovati s Komisijo.
230 V obravnavanem primeru je iz točke 1288 obrazložitve izpodbijanega sklepa razvidno, da je Komisija 17. januarja 2006 od družbe Roca France prejela predlog za znižanje globe. Komisija je v odgovor na ta predlog z dopisom z dne 8. decembra 2006 skupini Roca dodelila pogojno znižanje zneska globe na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002 (točka 1289 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Po ponovni preučitvi dokaznega gradiva je Komisija v izpodbijanem sklepu zavrnila dodelitev znižanja zneska globe navedeni skupini, in sicer iz razlogov, ki so v bistvu navedeni v točkah od 1291 do 1293, 1295, 1299 in 1300 obrazložitve navedenega sklepa.
231 V zvezi s tem je iz dokumentov iz spisa nedvoumno razvidno, da kljub dvomom, ki bi jih lahko izrazi, uporabljeni v izpodbijanem sklepu, pustili glede vložnika predloga in obsega predloga za znižanje globe, ta predlog ni bil vložen v imenu celotne skupine Roca, temveč ga je vložila družba Roca France v lastnem imenu in v imenu skupine Laufen. V zvezi s tem je treba vseeno pojasniti, da je iz navedenih dokumentov iz spisa prav tako nedvoumno razvidno, da se je ta predlog na zadnjenavedeno skupino nanašal le v delu, v katerem so bile njene dejavnosti v Franciji zajete znotraj družbe Roca France. Poleg tega, kot izhaja iz točk 1291 in 1293 obrazložitve izpodbijanega sklepa, so se informacije, ki jih je predložila družba Roca France, nanašale izključno na kršitev, storjeno v zvezi s keramičnimi proizvodi v Franciji leta 2004. Zlasti ni sporno, da nobena informacija ne noben dokaz ni bil predložen v zvezi s kršitvijo, storjeno v Avstriji.
232 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da navedeni predlog ni bil vložen v imenu tožeče stranke. Namreč, čeprav je res, da je slednja del skupine Laufen, na katero se ta predlog nanaša, pa je treba vseeno ugotoviti, da se navedeni predlog nanaša na dejavnosti skupine Laufen v Franciji in da tožeča stranka ni dejavna na francoskem trgu. V vsakem primeru, tožeča stranka ni sodelovala s Komisijo na podlagi obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002. Poleg tega se dokazi, ki jih je predložila družba Roca France, nikakor niso nanašali na dejavnosti tožeče stranke, temveč so se nanašali na kršitev, storjeno v zvezi s keramičnimi proizvodi v Franciji leta 2004.
233 Glede na navedeno je treba vsekakor skleniti, da Komisija ni mogla kršiti načela varstva zaupanja v pravo ne napačno uporabiti obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, saj glede na ugotovitve v točkah od 230 do 232 zgoraj Komisija tožeči stranki ni bila dolžna odobriti znižanja zneska globe.
234 Glede na navedene preudarke je treba obravnavani predlog v delu, ki se nanaša na uporabo obvestila o ugodni obravnavi iz leta 2002, zavrniti kot neutemeljen, ne da bi bilo treba preučiti preostale trditve tožeče stranke, kot so navedene v točki 218 zgoraj.
[…] (ni prevedeno)
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družba Laufen Austria AG nosi svoje stroške in stroške Evropske komisije.
Pelikánová | Jürimäe | Van der Woude |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. septembra 2013.
Podpisi