Zadeva C‑460/18 P
HK
proti
Evropski komisiji
Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 19. decembra 2019
„Pritožba – Javni uslužbenci – Kadrovski predpisi za uradnike Evropske unije – Člen 1d – Člen 17, prvi odstavek, Priloge VIII – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Pojem ,preživeli zakonec‘ uradnika Unije – Zakonska zveza in registrirana zunajzakonska skupnost – Neregistrirana zunajzakonska skupnosti – Načelo prepovedi diskriminacije – Primerljiv položaj – Neobstoj – Pogoj trajanja zakonske zveze – Boj proti goljufijam – Utemeljitev“
1. Sodni postopek – Obrazložitev sodb – Obseg
(Statut Sodišča, člena 36 in 53, prvi odstavek)
(Glej točke 38 in od 50 do 53.)
2. Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Zakonska zveza – Izenačitev registrirane zunajzakonske skupnosti z zakonsko zvezo pod določenimi pogoji – Izenačitev neregistrirane zunajzakonske skupnosti in zakonske zveze – Izključitev
(Kadrovski predpisi, člen 1d(1), drugi pododstavek, Priloga VII, člen 1(2)(c) in Priloga VIII, člen 17, prvi odstavek)
(Glej točki od 68 do 78.)
3. Uradniki – Enako obravnavanje – Družinska pokojnina – Neregistrirana zunajzakonska skupnost in zakonska zveza – Neprimerljivi položaji
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 21(1); Kadrovski predpisi, člen 1(d) in Priloga VIII, člen 17, prvi odstavek; Direktiva Sveta 2000/78, člen 2)
(Glej točki 84 in 85.)
4. Uradniki – Družinska pokojnina – Pogoji za dodelitev – Zakonska zveza – Najkrajše trajanje zakonske zveze – Nediskriminatoren pogoj za boj proti zlorabam in goljufiji
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 21(1); Kadrovski predpisi, člen 1(d) in Priloga VIII, člen 17, prvi odstavek; Direktiva Sveta 2000/78, člen 2)
(Glej točki 89 in 90.)
5. Pritožbe uradnikov – Odškodninski zahtevek, povezan s predlogom za razglasitev ničnosti – Zavrnitev predloga za razglasitev ničnosti, ki povzroči zavrnitev odškodninskega zahtevka
(Kadrovski predpisi, člen 91)
(Glej točko 93.)
Povzetek
Sodišče potrjuje, da bi moral biti preživeli zakonec uradnika Evropske unije, da bi bil upravičen do družinske pokojnine, z zadnjenavedenim več kot leto v zakonski zvezi ali, pod določenimi pogoji, v registrirani zunajzakonski skupnosti
Sodišče je v sodbi z dne 19. decembra 2019, HK/Komisija (C‑460/18 P), razveljavilo sodbo Splošnega sodišča z dne 3. maja 2018, HK/Komisija,(1) in, ker je dokončno odločilo o sporu, zavrnilo tako ničnostno tožbo, ki jo je pritožnik vložil zoper sklep Evropske komisije, s katerim mu je bila zavrnjena pravica do družinske pokojnine kot preživelemu zakoncu uradnika, kot tožbo za odškodnino za domnevno utrpljeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Ta zadeva se je nanašala na zahtevo pritožnika, da se mu kot preživelemu zakoncu uradnika Evropske komisije, ki je umrl 11. aprila 2015 in s katerim je bil poročen od 9. maja 2014, prizna pravica do prejemanja družinske pokojnine. Par je že od leta 1994 živel v neregistrirani zunajzakonski skupnosti. Pritožnik je od svojega partnerja redno prejemal denar zaradi zdravstvenih težav, zaradi katerih ni mogel delati ali se usposabljati.
Sodišče je najprej razveljavilo sodbo Splošnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba pritožnika, ker je Splošno sodišče kršilo obveznost obrazložitve. V zvezi s tem je Sodišče pojasnilo, da v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni jasno in razumljivo razvidno razlogovanje Splošnega sodišča glede določitve oseb, ki bi lahko bile upravičene do družinske pokojnine na podlagi člena 17, prvi odstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi), kar je pomembno za vprašanje primerljivosti položajev, ki so bili obravnavani za preizkus skladnosti te določbe Kadrovskih predpisov s splošnim načelom prepovedi diskriminacije.
Sodišče je nato menilo – glede na to, da stanje postopka po njegovem mnenju dovoljuje odločanje o zadevi – da je Komisija upravičeno zavrnila dodelitev pravice do družinske pokojnine pritožniku, ker ta ne izpolnjuje pogoja v zvezi z minimalnim trajanjem enega leta zakonske zveze z umrlim uradnikom, ki je določen s členom 17, prvi odstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom.
Sodišče je poudarilo, da niti dejstvo, da so z navedeno določbo z njenega področja uporabe izključeni neregistrirani zunajzakonski partnerji, niti dejstvo, da je z njo določeno takšno minimalno trajanje zakonske zveze, da bi bil preživeli zakonec upravičen do družinske pokojnine, nista bili očitno neustrezni glede na cilj družinske pokojnine, zato se z njima ne krši splošno načelo prepovedi diskriminacije.
Po mnenju Sodišča pravica do družinske pokojnine ni povezana z morebitno finančno odvisnostjo zakonca v razmerju do pokojnika. Nasprotno, upravičenec do te pokojnine je moral biti v zvezi z umrlim uradnikom v okviru civilnega razmerja, ki je bilo temelj za nastanek vseh pravic in obveznosti med njima, kot je zakonska zveza ali pod določenimi pogoji registrirana zunajzakonska skupnost.
Sodišče je pojasnilo, da sta med temi pogoji med drugim tudi dejstvo, da mora preživeli partner predložiti uradni dokument, ki ga država članica ali pristojni organ države članice prizna kot dokument, ki potrjuje status zunajzakonskih partnerjev, in to, da par v tej državi članici ni imel možnosti za sklenitev zakonske zveze.
Sodišče je tako menilo, da dejanska življenjska skupnost, kakršna je neregistrirana zunajzakonska skupnost, ki načeloma ni zakonsko urejena, ne izpolnjuje zahtevanih pogojev in da zato v zvezi z družinsko pokojnino neregistrirani zunajzakonski partnerji niso v položaju, ki bi bil primerljiv s položajem poročenih oseb, niti s položajem partnerjev, ki so sklenili registrirano zunajzakonsko skupnost, ki izpolnjuje pogoje za upravičenost do te pokojnine.
Poleg tega je Sodišče razsodilo, da ima za boj proti zlorabam ali celo goljufiji zakonodajalec Unije diskrecijsko pravico pri določitvi pravice do družinske pokojnine in da je namen pogoja, v skladu s katerim mora zakonska zveza trajati najmanj eno leto, da bi bil preživeli zakonec upravičen prejemati družinsko pokojnino, zagotoviti resničnost in trajnost odnosov med zadevnimi osebami.
Sodišče je ugotovilo, da je treba tožbo za povračilo domnevno povzročene premoženjske ali nepremoženjske škode prav tako zavrniti kot neutemeljeno, ker so bili predlogi pritožnika v zvezi s tem tesno povezani s predlogi za razglasitev ničnosti, ki so bili zavrnjeni kot neutemeljeni.