SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)

z dne 12. julija 2007

Zadeva T-144/02

Richard J. Eagle in drugi

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Osebje, zaposleno v skupnem podjetju JET – Uporaba drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca – Odškodnina za nastalo premoženjsko škodo“

Predmet : Tožba za določitev zneska povračila premoženjske škode, ki je nastala vsaki tožeči stranki, ker v času opravljanja dela v skupnem podjetju JET ni bila zaposlena kot začasni uslužbenec Evropskih skupnosti, po sodbi Splošnega sodišča z dne 5. oktobra 2004 v zadevi Eagle in drugi proti Komisiji (T‑45/01, Rec. p. II‑3315).

Odločitev : Komisiji se naloži plačilo odškodnine vsaki tožeči stranki, ki ustreza znesku, navedenem za vsako od tožečih strank v stolpcu (6) priloge 3 k tej sodbi. Od tega zneska se obračunajo obresti po obrestni meri 5,25 % od 31. decembra 1999 do dejanskega plačila. Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki so jih priglasile tožeče stranke, za celoten postopek pred Sodiščem prve stopnje. Svet, intervenient na strani Komisije, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Navajanje novih razlogov med postopkom

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44)

2.      Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost

3.      Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost

4.      Uradniki – Tožba – Neomejena pristojnost

1.       Zahtevki z zneski – predloženi v okviru odškodninske tožbe po razglasitvi vmesne sodbe, s katero je Sodišče prve stopnje naložilo Skupnosti povračilo škode, ki je nastala osebju skupnega podjetja Euratom zaradi uporabe drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca – ki so bili spremenjeni zaradi upoštevanja načina izračuna škode in so bili določen z vmesno sodbo, ne morejo šteti za nedopustne, ker pomenijo dopusten razvoj zahtevkov iz tožbe zlasti zato, prvič, ker je Sodišče prve stopnje prvikrat določilo potrebne elemente za izračun škode v vmesni sodbi in, drugič, ker natančna sestava škode in natančen način izračuna odškodnin še nista bila predmet pogajanj.

Ker je vmesna sodba določila obdobje, za katero se dolguje odškodnina, njeno sestavo in način, ki mu je treba slediti za izračun natančnega zneska odškodnine za vsakogar, mora namreč biti prav tako v tem primeru možno spremeniti zneske v zahtevkih vsake tožeče stranke po razglasitvi te sodbe.

(Glej točki 21 in 22.)

Napotitev na: Sodišče, 27. januar 2000, Mulder in drugi proti Svetu in Komisiji, C‑104/89 in C‑37/90, Recueil, str. I-203, točke od 38 do 40.

2.      V okviru odškodninske tožbe po razglasitvi vmesne sodbe, s katero je Sodišče prve stopnje naložilo Skupnosti povračilo škode, ki je nastala osebju skupnega podjetja Joint European Torus (JET) zaradi uporabe drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca, mora biti uvrstitev vsake tožeče stranke v naziv in plačilni razred na začetku obdobja, za katero se dolguje odškodnina, določena upoštevajoč njeno dejansko zaposlitev, saj se petletno obdobje izračuna od datuma začetka veljavnosti najstarejše pogodbe, ki jo je ta sklenila ali podaljšala, pri čemer ta datum ne sme biti več kot pet let starejši.

Sodišče prve stopnje je sicer dejansko omejilo pravice do povračila na obdobje največ petih let, vseeno pa je razsodilo, da bi morale zainteresirane stranke biti zaposlene na podlagi pogodbe začasnega uslužbenca od začetka, se pravi od prve zaposlitve, saj je protipravnost trajala ves čas obstoja skupnega podjetja. Posledično položaj vsake tožeče stranke na začetku obdobja, za katero so upravičene do odškodnine, ne more biti izenačen s tem, kar bi izhajalo iz prve zaposlitve, ampak se mora obravnavati upoštevajoč to, da bi morala zainteresirana oseba biti od takrat, ko je bila zaposlena kot pogodbeni uslužbenec, zaposlena kot začasni uslužbenec, zaradi česar je treba po potrebi upoštevati doseženo „kariero“ pred začetkom navedenega obdobja. Tak način „vzpostavitve kariere“ nujno zajema napredovanja, do katerih bi lahko bila ta upravičena.

V zvezi z napredovanji v obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, je Sodišče prve stopnje glede na položaj rednih članov projektne skupine JET dejansko presodilo, da so bile tožeče stranke v diskriminatornem pravnem položaju, ki je podlaga za krivdno protipravno ravnanje, in da jim je zato nastala škoda. Posledično je podoben položaj začasnih uslužbencev Euratoma za primerjavo za določitev kariernega napredovanja, do katerega bi lahko bile upravičene tožeče stranke in je morda najbolj ugoden, položaj rednih članov projektne skupine JET.

(Glej točke od 49 do 51, 64 in 67.)

3.      V vmesni sodbi, s katero je Sodišče prve stopnje naložilo Skupnosti povračilo škode, ki je nastala osebju skupnega podjetja JET zaradi uporabe drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca, je to sodišče razsodilo, da je škoda, ki je nastala tožečim strankam, izhajala iz razlike med plačilom za delo in s tem povezanimi ugodnostmi, ki bi jih zainteresirane osebe prejele, če bi za projekt JET delale kot začasni uslužbenci, ter med plačilom za delo in s tem povezanimi ugodnostmi, ki so jih dejansko prejele kot pogodbeni uslužbenci.

         Iz tega izhaja, prvič, da je za določitev neto skupnostnega dohodka, ki bi ga prejela vsaka tožeča stranka v obdobju, za katero je upravičena do odškodnine in ki ga določi Sodišče prve stopnje, če bi bila zaposlena kot začasni uslužbenec, treba upoštevati vse ugodnosti, ki bi jih lahko tožeča stranka zahtevala, upoštevajoč njen osebni in poklicni položaj, in za katere bi lahko predložila pisna dokazila. Nasprotno pa ni podlage, da bi lahko vključili dnevnice, ki bi se jih lahko prejelo zaradi službenih potovanj, saj so bili v skupnem podjetju JET vsi stroški za bivanje povrnjeni, čeprav so bile dnevnice znižane ali jih celo ni bilo. Drugič, za določitev neto nacionalnega dohodka, ki ga je vsaka tožeča stranka prejela kot pogodbeni uslužbenec za obdobje, za katero je upravičena do odškodnine, je treba upoštevati vse dohodke, ki so jih zainteresirane stranke dejansko prejele iz tega naslova, zlasti dnevnice, ki so jih po potrebi prejele določene tožeče stranke zaradi svoje oddaljenosti od obrata JET.

(Glej točke od 76 do 78.)

4.      V vmesni sodbi, s katero je Sodišče prve stopnje naložilo Skupnosti povračilo škode, ki je nastala osebju skupnega podjetja JET zaradi uporabe drugačnega pravnega statusa od statusa začasnega uslužbenca, je to sodišče razsodilo, da bi morale biti tožeče stranke od samega začetka zaposlene na podlagi pogodb začasnih uslužbencev in da trajanje te protipravnosti presega obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine in ki ga je določilo Sodišče prve stopnje. Ta ugotovitev nujno vodi do tega, da se upošteva dejstvo, da so tožeče stranke lahko pridobile pravice do pokojnine za celotno obdobje, v katerem je vsaka od tožečih strank dejansko delala v skupnem podjetju JET, odškodnina za te morebitne pravice pa je omejena na obdobje, za katero so upravičene do odškodnine.

Posledično je treba za določitev dela odškodnine, ki ustreza pravicam do pokojnine, določiti za vsako tožečo stranko datum njene prve dejanske zaposlitve v skupnem podjetju JET, ki je lahko eventualno pred obdobjem, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, pri čemer odškodnina za izgubo pravic do pokojnine za največ pet let ustreza obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine. Zgoraj omenjeno obdobje petih let torej ne pomeni edinega obdobja, za katero jim pripadajo te pravice. Dejansko se te pravice do pokojnine pridobijo na podlagi celotnega obdobja, v katerem je vsaka tožeča stranka delala za kupno podjetje JET, temu ustrezne pravice pa se nato sorazmerno zmanjšajo na dolžino obdobja, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki se navezuje na celotno obdobje zaposlitve.

Poleg tega je treba ugotoviti, da odškodnina za pravice do pokojnine ne more biti nižja od aktuarske vrednosti zneska, ki je sestavljen za vsako tožečo stranko iz prispevkov delavca in delodajalca za največ pet let, ki ustrezajo obdobju, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine.

Nasprotno pa določena tožeča stranka, če je delala manj kot deset let v skupnem podjetju JET, v skladu z določbami kadrovskih predpisov v nobenem primeru ne bi mogla imeti pravice do starostne pokojnine, ampak samo pravico do odpravnine, saj odškodnina za izgubo take odpravnine, sorazmerno zmanjšana na obdobje, za katero so tožeče stranke upravičene do odškodnine, ki se navezuje na celotno obdobje dela, pomeni alternativo, ki ji mora biti nujno podeljena.

(Glej točke od 89 do 92.)