Zadeva C-174/08

NCC Construction Danmark A/S

proti

Skatteministeriet

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Østre Landsret)

„Šesta direktiva o DDV – Člen 19(2) – Odbitek vstopnega davka – Mešani davčni zavezanci – Blago in storitve, ki se uporabljajo hkrati za obdavčene dejavnosti in dejavnosti, ki so oproščene davka – Izračun odbitnega deleža – Pojem ‚priložnostna transakcija z nepremičninami‘ – Dobava samemu sebi – Načelo davčne nevtralnosti“

Povzetek sodbe

1.        Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka – Blago in storitve, ki se uporabljajo hkrati za obdavčene dejavnosti in dejavnosti, ki so oproščene davka

(Direktiva Sveta 77/388, člen 19(2))

2.        Davčne določbe – Usklajevanje zakonodaj – Prometni davki – Skupni sistem davka na dodano vrednost – Odbitek vstopnega davka

(Direktiva Sveta 77/388)

1.        Člen 19(2) Šeste direktive Sveta 77/388 o usklajevanju zakonodaje držav članic o prometnih davkih – Skupni sistem davka na dodano vrednost: enotna osnova za odmero je treba razlagati tako, da če gradbeno podjetje prodaja nepremičnine, ki jih je zgradilo za svoj račun, te prodaje ni mogoče šteti za „priložnostno transakcijo z nepremičninami“ v smislu te določbe, če ta dejavnost pomeni neposredno, trajno in nujno razširitev obdavčljive dejavnosti podjetja. V teh okoliščinah ni treba konkretno oceniti obsega, v katerem je v prodajne dejavnosti, obravnavane ločeno, vključena uporaba blaga in storitev, za katere je treba plačati DDV.

(Glej točki 34, 35 in točko 1 izreka.)

2.        Načelo davčne nevtralnosti ne more nasprotovati temu, da gradbeno podjetje, ki plačuje DDV za gradbene storitve, ki jih opravlja za svoj račun (dobava samemu sebi), ne bi moglo v celoti odbiti DDV od splošnih stroškov, nastalih pri opravljanju teh storitev, če je promet od prodaje tako zgrajenih nepremičnin oproščen DDV.

Čeprav je namreč zakonodajalec Skupnosti na področju DDV z načelom davčne nevtralnosti izrazil splošno načelo enakega obravnavanja, pa – medtem ko je to načelo tako kot druga splošna načela prava Skupnosti na ravni ustavne določbe – načelo davčne nevtralnosti zahteva zakonodajno obravnavo, ki se lahko opravi le z aktom sekundarne zakonodaje Skupnosti. Načelo davčne nevtralnosti je zato v takem zakonodajnem aktu lahko natančneje določeno, tako kot v prenesenem danskem pravu, ki je posledica skupne uporabe členov 19(1) in 28(3)(b) Šeste direktive ter točke 16 Priloge F k tej direktivi, na podlagi katere davčni zavezanci, ki hkrati opravljajo obdavčene dejavnosti in dejavnosti prodaje nepremičnin, ki so oproščene plačila davka, ne morejo v celoti odbiti DDV, s katerim so obdavčeni splošni stroški.

Poleg tega se na načelo davčne nevtralnosti ni mogoče učinkovito sklicevati za nasprotovanje uporabi določb, s katerimi je bila prenesena Šesta direktiva, če je s spornimi določbami o prenosu Šeste direktive nacionalni zakonodajalec ob pravilnem upoštevanju splošnega načela enakega obravnavanja in zaradi preprečitve izkrivljanja konkurence na notranjem trgu želel gradbena podjetja, ki poleg gradbene dejavnosti opravljajo dejavnosti prodaje nepremičnin, ki so oproščene davka, postaviti v enak položaj kot gradbene investitorje, ki zato, ker je ta dejavnost oproščena DDV, ne morejo odbiti DDV, s katerim so obdavčene gradbene storitve, ki jih opravljajo najeta tretja podjetja.

(Glej točke od 41 do 43, 46, 47 in točko 2 izreka.)