SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (šesti senat)
z dne 17. septembra 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti COMPETITION – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑550/14,
Volkswagen AG s sedežem v Wolfsburgu (Nemčija), ki jo zastopa U. Sander, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa M. Fischer, agent,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe pri UUNT z dne 15. maja 2014 (zadeva R 2082/2013‑1) glede zahteve za registracijo besednega znaka COMPETITION kot znamke Skupnosti,
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat),
v sestavi S. Frimodt Nielsen, predsednik, F. Dehousse in A. M. Collins (poročevalec), sodnika,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. julija 2014,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. oktobra 2014,
ker stranki v roku enega meseca od obvestila o koncu pisnega postopka nista vložili predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in v skladu s členom 135a Poslovnika Splošnega sodišča zato odločilo, da ne bo opravilo ustnega dela postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, družba Volkswagen AG, je 11. aprila 2013 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak COMPETITION.
3 Proizvodi in storitve, za katere se je zahtevala registracija, spadajo v razrede 12, 28, 35 in 37 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsak posamezen razred ustrezajo temu opisu:
– razred 12: „Motorizirana kopenska vozila in njihovi deli, motorji in pogonski sistemi za kopenska vozila; motorji za kopenska vozila in njihovi deli; sklopke za kopenska vozila; podvozja za kopenska vozila; šasije vozil; karoserije za vozila; pnevmatike, zračnice za pnevmatike, naprave proti drsenju koles vozil, orodje za krpanje zračnic, samolepilne zaplate za krpanje zračnic pnevmatik, pnevmatike za kolesa vozil, žeblji za pnevmatike, protizdrsne verige, snežne verige, platišča koles za vozila, prirobnice za kolesa vozil, kolesa za vozila, pesta za kolesa za avtomobile; blažilo udarcev za vozila, vzmeti za blaženje udarcev pri vozilih, nasloni za glavo za sedeže vozil; sedeži vozil; vzvratna ogledala; instalacije za alarm za vozila, protivlomne naprave za vozila; vžigalniki za avtomobile; vozila, motorna vozila in njihovi deli; avtobusi; tovornjaki; počitniške prikolice; prikolice in polprikolice za vozila; vlečne kljuke za vozila; traktorji; motorna kolesa, mopedi, omnibusi“;
– razred 28: „modeli vozil v merilu, modeli avtomobilov v merilu in avtomobilčki; kompleti modelov za sestavljanje (igračke); otroška igralna vozila (vključena v razred 28), skiroji (otroška vozila); igralne karte; plišaste živali in druge plišaste igrače; naprave za igre, naprave za video igre, ročne igre z LCD zasloni“;
– razred 35: „Storitve prodaje avtomobilov, avtomobilskih delov in dodatkov na drobno in debelo; storitve prodaje avtomobilov, avtomobilskih delov in dodatkov na drobno in debelo na daljavo; storitve spletne trgovine z avtomobili, avtomobilskimi deli in dodatki na drobno in debelo; storitve televizijske prodaje avtomobilov, avtomobilskih delov in dodatkov na drobno in debelo; sestavljanje (razen prevoza) različnih avtomobilov, avtomobilskih delov ali dodatkov na račun tretjih zaradi lažje vizije in nakupa tega blaga s strani stranke v trgovini na drobno; posredovanje pogodb o nakupu in prodaji vozil, avtomobilskih delov in dodatkov na račun tretjih; poslovna administracija in organizacijsko vodenje voznega parka na račun tretjih“;
– razred 37: „Predelava, popravila, storitve vzdrževanja, demontaža, vzdrževanje, nega, čiščenje in barvanje vozil, motorjev in njihovih ustreznih delov, montaža prevoznih sredstev, motorjev in njihovih ustreznih delov na račun tretjih, popravljanje vozil pri okvarah med vožnjo; predelava in nastavitev karoserije, šasije in motorja avtomobilov v skladu s specifikacijami stranke, vključeni v razred 37“.
4 Preizkuševalec je z odločbo z dne 26. avgusta 2013 na podlagi odstavka 1, točka (b), člena 7 Uredbe št. 207/2009 in odstavka 2 istega člena zavrnil zahtevo za registracijo za zadevne proizvode in storitve.
5 Tožeča stranka je 25. oktobra 2013 zoper odločbo preizkuševalca v delu, v katerem je bila z njo za zadevne proizvode in storitve zahteva za registracijo zavrnjena, na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 vložila pritožbo.
6 Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 15. maja 2014 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) to pritožbo zavrnil z obrazložitvijo, da znak COMPETITION nima razlikovalnega učinka za vse zadevne proizvode in storitve v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Zlasti je menil, da bi bil ta znak pojmovan kot navedba določene kategorije proizvodov, to je tistih, ki so prilagojeni tekmovalnim in torej ekstremnim pogojem, in storitev za pripravo vozil za tekmovanja.
Predlogi strank
7 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
8 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
9 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja samo en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009. Trdi, da bi odbor za pritožbe moral ugotoviti, da ima znak COMPETITION zadosten razlikovalni učinek, da kaže na trgovski izvor zadevnih proizvodov in storitev.
10 UUNT nasprotuje tej argumentaciji.
11 Spomniti je treba, da se v skladu s členom 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 kot znamka ne registrirajo znamke, ki so brez slehernega razlikovalnega učinka.
12 V skladu z ustaljeno sodno prakso so znamke iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 tiste, ki ne morejo izpolnjevati bistvene vloge znamke, in sicer identificirati trgovskega izvora zadevnega proizvoda ali zadevne storitve, da bi s tem potrošniku, ki je pridobil z znamko označen proizvod ali storitev, omogočili, da med poznejšo pridobitvijo zadevnih proizvodov ali storitev ponovi nakup, če se je ta izkazal za pozitivnega, ali se mu izogne, če se je izkazal za negativnega (sodbi z dne 20. maja 2009, CFCMCEE/UUNT (P@YWEB CARD in PAYWEB CARD), T‑405/07 in T‑406/07, ZOdl., EU:T:2009:164, točka 33, in z dne 21. januarja 2011, BSH/UUNT (executive edition), T‑310/08, EU:T:2011:16, točka 23).
13 Razlikovalni učinek znaka je treba presojati po eni strani glede na proizvode ali storitve, za katere je bila zahtevana registracija, in po drugi strani glede na to, kako znak zaznava upoštevna javnost (sodbi z dne 21. januarja 2010, Audi/UUNT, C‑398/08 P, ZOdl., EU:C:2010:29, točka 34, in z dne 9. septembra 2010, UUNT/Borco-Marken-Import Matthiesen, C‑265/09 P, ZOdl., EU:C:2010:508, točka 32).
14 V zvezi z znamkami, sestavljenimi iz znakov ali označb, ki se sicer uporabljajo kot oglaševalski slogani, oznake kakovosti ali izjave, ki spodbujajo k nakupu proizvodov in storitev, na katere se nanašajo te znamke, je treba navesti, da njihova registracija ni izključena zaradi take uporabe (zgoraj v točki 13 navedena sodba Audi/UUNT, EU:C:2010:29, točka 35, in sodba z dne 11. decembra 2012, Fomanu/UUNT (Qualität hat Zukunft), T‑22/12, EU:T:2012:663, točka 15).
15 Za presojo razlikovalnega učinka takih znamk se ne smejo uporabiti strožja merila od tistih, ki veljajo za druge znake (zgoraj v točki 13 navedena sodba Audi/UUNT, EU:C:2010:29, točka 36, in zgoraj v točki 14 navedena sodba Qualität hat Zukunft, EU:T:2012:663, točka 16).
16 Sodišče je tako razsodilo, da ni mogoče zahtevati, da mora biti oglaševalski slogan „domišljijski“ ali celo da mora vsebovati „pojmovno napetost, ki bi povzročila začudenje, in bi si ga zato lahko zapomnili“, da bi imel minimalni razlikovalni učinek, kot določa člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 (zgoraj v točki 13 navedena sodba Audi/UUNT, EU:C:2010:29, točka 39, in sodba z dne 21. oktobra 2004, UUNT/Erpo Möbelwerk, C‑64/02 P, ZOdl., EU:C:2004:645, točki 31 in 32).
17 Tako je treba šteti, da je znamka, sestavljena iz oglaševalskega slogana, brez slehernega razlikovalnega učinka, če jo upoštevna javnost lahko zaznava le kot oglaševalsko formulo. Vendar je taki znamki treba priznati razlikovalni učinek, če jo ne glede na promocijsko funkcijo upoštevna javnost lahko takoj zazna kot označbo trgovskega izvora zadevnih proizvodov in storitev (sklep z dne 12. junija 2014, Delphi Technologies/UUNT, C‑448/13 P, EU:C:2014:1746, točka 37; zgoraj v točki 14 navedena sodba Qualität hat Zukunft, EU:T:2012:663, točka 22, in sodba z dne 6. junija 2013, Interroll/UUNT (Inspired by efficiency), T‑126/12, EU:T:2013:303, točka 24).
18 Glede na te ugotovitve je treba preučiti, ali je odbor za pritožbe, kot trdi tožeča stranka, kršil člen 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 s tem, da je ugotovil, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka.
19 Prvič, v zvezi z upoštevno javnostjo je odbor za pritožbe ugotovil, da proizvodi in storitve, na katere se nanaša zahteva za registracijo znaka COMPETITION, niso namenjeni samo specializirani javnosti, ki sodeluje na avtomobilskih tekmovanjih, ampak tudi širši javnosti, ki jo zanimajo na primer tekmovalna vozila ali njihovi deli. To javnost sestavljajo povprečni potrošniki, ki naj bi bili običajno obveščeni ter razumno pozorni in preudarni. Tožeča stranka ne izpodbija te presoje, v kateri poleg tega ni napak in jo je treba potrditi.
20 Tožeča stranka prav tako ne izpodbija ugotovitve odbora za pritožbe, da je upoštevna javnost angleško in francosko govoreča javnost v Evropski uniji. To ugotovitev je treba potrditi in glede angleško in francosko govoreče javnosti presoditi absolutni razlog za zavrnitev na podlagi člena 7(2) Uredbe št. 207/2009. Ker namreč zadevni znak v celoti sestavlja beseda, ki izvira iz angleškega jezika, ga bo tako angleško kot francosko govoreča javnost zlahka razumela v smislu „tekmovanja“ (glej v tem smislu sodbo z dne 7. julija 2011, Cree/UUNT (TRUEWHITE), T‑208/10, EU:T:2011:340, točka 18 in navedena sodna praksa).
21 Drugič, v zvezi z razlikovalnim učinkom prijavljene znamke je odbor za pritožbe ugotovil, da bi upoštevna javnost za vozila in avtomobilske dele iz razreda 12 prepoznala označbo posebne kategorije vozil in njihovih delov, prilagojenih zahtevam za dirke. Prav tako je menil, da bi bila prijavljena znamka razumljena kot označba, da so storitve iz razreda 37 namenjene pripravam vozil za tekmovanja. Dalje, za igrače iz razreda 28 naj ta znamka ne bi imela razlikovalnega učinka ne za igrače, s katerimi se lahko tekmuje, niti za proizvode, ki „reproducirajo“ „tekmovalne artikle“. Nazadnje, storitve iz razreda 35 naj bi bile povezane z zadevnimi proizvodi iz razreda 12, za katere naj zadevni znak ne bi imel razlikovalnega učinka.
22 V obravnavanem primeru tožeča stranka izpodbija povezavo, ki jo je vzpostavil odbor za pritožbe, med pojmom tekmovanja in zadevnimi proizvodi in storitvami. Po njenem mnenju naj bi taka povezava zahtevala določen razlagalni napor in naj bi bila na meji pomena znaka. Ker naj vsebina tega znaka ne bi bila niti opisna niti zgolj laskava, naj bi ta znak imel primeren razlikovalni učinek za uporabo kot znamka Skupnosti.
23 Poudariti je treba, da sporni znak sestavlja zgolj ena beseda, ki je v angleščini in francoščini običajna in ki pomeni tako „konkurenca“ kot tudi „tekmovanje“. Tožeča stranka je v tožbi navedla enako mnenje.
24 Dodati je treba, da je izraz „competition“ vsakdanja beseda, s katero se upoštevni potrošniki, kot trdi tožeča stranka, srečajo „v velikem številu kontekstov“. Ta izraz očitno označuje proizvod ali storitev, ki je namenjena tekmovanju in je torej odlične kakovosti. Tako je izraz „competition“ oglaševalsko laskav, njegova funkcija pa je poudariti pozitivne lastnosti proizvodov in storitev, za katerih predstavitev se uporablja (glej v tem smislu sodbo z dne 30. junija 2004, Norma Lebensmittelfilialbetrieb/UUNT (Mehr für Ihr Geld), T‑281/02, ZOdl., EU:T:2004:198, točka 29 in navedena sodna praksa). Navedeni izraz bo torej upoštevna javnost takoj prepoznala kot laskavo sporočilo, namenjeno oglaševanju, ki pomeni, da imajo zadevni proizvodi in storitve za potrošnike prednost v smislu kakovosti v primerjavi s konkurenčnimi proizvodi in storitvami (glej v tem smislu sodbo z dne 3. julija 2003, Best Buy Concepts/UUNT (BEST BUY), T‑122/01, Recueil, EU:T:2003:183, točka 29).
25 V zvezi z „motoriziranimi kopenskimi vozili; vozili, motornimi vozili, avtobusi; tovornjaki; počitniškimi prikolicami; traktorji; motornimi kolesi, mopedi, omnibusi“ iz razreda 12 je treba ugotoviti, da znak COMPETITION posreduje laskavo sporočilo, katerega namen je poudariti pozitivne lastnosti teh proizvodov, kot sta njihova zmogljivost in robustnost, kot se zahtevata na tekmovanjih, in torej tudi dejstvo, da so prilagojeni za ekstremne pogoje uporabe. Tako kot je odbor za pritožbe pravilno navedel v točki 11 izpodbijane odločbe, so vozila, namenjena tekmovanju, na primer na avtomobilskih dirkah, hitrejša in trdnejša kot druga vozila. Dalje, prijavljena znamka ne vsebuje nobenega elementa, ki bi poleg njenega očitno oglaševalskega pomena upoštevni javnosti omogočil, da si jo zlahka in neposredno zapomni kot znamko, ki označuje podjetje, iz katerega izvirajo zadevna vozila.
26 V nasprotju s trditvami tožeče stranke izraz, iz katerega je sestavljena prijavljena znamka, ni dvoumen niti nima semantične globine, ki bi upoštevni javnosti preprečevala vzpostaviti neposredno povezavo s temi proizvodi (glej v tem smislu sodbo z dne 29. januarja 2015, Blackrock/UUNT (INVESTING FOR A NEW WORLD), T‑59/14, EU:T:2015:56, točka 33 in navedena sodna praksa). Tožeča stranka napačno trdi, da je mogoče tako povezavo vzpostaviti le v delu, v katerem bi bilo zadevna vozila glede na okoliščine mogoče uporabiti tudi v okviru tekmovanja. Poleg tega ni upoštevno, da se izraz „competition“, kot trdi tožeča stranka, uporablja v drugih kontekstih, ki niso avtomobilski sektor, kot npr. v pravu o konkurenci, saj je treba razlikovalni učinek presojati glede na proizvode, za katere se zahteva registracija (glej točko 13 zgoraj).
27 Poleg tega argument tožeče stranke, da izraza „competition“ v nasprotju z navedbami, kot so Turbo, ABS ali 4x4, ni mogoče uporabiti za neposreden opis motornih kopenskih vozil ali ene od njihovih bistvenih značilnosti, ni upošteven, saj izpodbijana odločba temelji na točki (b) odstavka 1, člena 7 Uredbe št. 207/2009 in ne na točki (c) istega odstavka. V tem okviru se tožeča stranka ne more učinkovito sklicevati na sodbo z dne 2. decembra 2008, Ford Motor/UUNT (FUN) (T‑67/07, ZOdl., EU:T:2008:542), saj je v zadevi, v kateri je bila izdana ta sodba, analiza razlikovalnega učinka zadevnega znaka, ki jo je opravil odbor za pritožbe, v celoti temeljila na napačni analizi njegove opisnosti v smislu člena 7(1)(c) navedene uredbe (zgoraj navedena sodba FUN, EU:T:2008:542, točki 53 in 54).
28 Čeprav tožeča stranka priznava, da izraz „competition“ lahko posreduje specifično označbo v zvezi z vozili, pa trdi, da ga upoštevna javnost ne bo zaznala „zgolj“ kot informacijo o vrsti proizvodov ali storitev in njihovem izvoru. Trdi, da informativna vsebina prijavljene znamke v zvezi z zadevnimi proizvodi ni tako razločna in jasna, tako da bi ta znamka za upoštevno javnost vendarle lahko služila kot označba izvora. Ugotoviti je treba, da tožeča stranka ni dokazala obstoja domišljijskega, presenetljivega ali nepričakovanega elementa, ki bi z vidika zadevne javnosti prijavljeni znamki lahko dal razlikovalni učinek, ki bi lahko izpodbil ugotovitev iz točke 25 zgoraj.
29 V zvezi z nadomestnimi in sestavnimi deli za vozila iz razreda 12, in sicer „deli [za motorizirana kopenska vozila], motorji in pogonski sistemi za kopenska vozila; motorji za kopenska vozila in njihovi deli; sklopkami za kopenska vozila; podvozji za kopenska vozila; šasijami vozil; karoserijami za vozila; pnevmatikami, zračnicami za pnevmatike, napravami proti drsenju koles vozil, orodjem za krpanje zračnic, samolepilnimi zaplatami za krpanje zračnic pnevmatik, pnevmatikami za kolesa vozil, žeblji za pnevmatike, protizdrsnimi verigami, snežnimi verigami, platišči koles za vozila, prirobnicami za kolesa vozil, kolesi za vozila, pesti za kolesa za avtomobile; blažilom udarcev za vozila, vzmetmi za blaženje udarcev pri vozilih, nasloni za glavo za sedeže vozil; sedeži vozil; vzvratnimi ogledali; instalacijami za alarm za vozila, protivlomnimi napravami za vozila; vžigalniki za avtomobile; deli [vozila in motorna vozila]; prikolicami in polprikolicami za vozila; vlečnimi kljukami za vozila“, je treba navesti, da znak COMPETITION, kot je bilo pravilno navedeno v točki 17 izpodbijane odločbe, posreduje splošno oglaševalsko sporočilo, saj kaže, da je mogoče zadevne proizvode uporabiti v tekmovalnih pogojih ali na tekmovanjih in da so torej boljše kakovosti ali robustnejši kot običajni proizvodi. Na primer, na področju avtomobilskega športa so bile pnevmatike prilagojene za doseganje boljših možnih časov v kvalifikacijah (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 13. decembra 2011, Goodyear Dunlop Tyres UK/UUNT – Sportfive (QUALIFIER), T‑424/09, EU:T:2011:735, točka 44). Tako je v kontekstu zadevnih proizvodov znak zgolj laskava označba.
30 V zvezi s tem je treba navesti, da se upoštevni potrošniki običajno sprašujejo o tehnični združljivosti te vrste proizvodov z njihovimi vozili (glej v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 23. aprila 2013, Apollo Tyres/UUNT – Endurance Technologies (ENDURACE), T‑109/11, EU:T:2013:211, točka 54). Med zadevnimi proizvodi in vozili iz razreda 12, za katere znak COMPETITION nima razlikovalnega učinka, obstaja torej jasna in neposredna povezava, tako da ta znak tudi v zvezi z zadevnimi proizvodi nima razlikovalnega učinka.
31 V zvezi s storitvami iz razreda 37 (glej točko 3 zgoraj) je odbor za pritožbe ugotovil, da prijavljena znamka kaže zgolj, da se s temi storitvami vozila pripravljajo na tekmovanja, in da zato nima razlikovalnega učinka v zvezi z njimi. Tožeča stranka izpodbija to ugotovitev in trdi, da izraz „competition“ ni logično povezan z navedenimi storitvami in da razlaga odbora za pritožbe presega meje semantične vsebine te znamke. Po njenem mnenju v kontekstu storitev iz razreda 37, na eni strani, prijavljena znamka „ne“ spomni „avtomatično“ upoštevne javnosti na avtomobilske dirke in relije, in na drugi strani, ta javnost ne izhaja iz načela, da na primer zamenjava pnevmatike pripravi njihovo vozilo na tako tekmovanje.
32 Taki argumenti ob upoštevanju pomena izraza „competition“ in načina, kako bi ga zaznala upoštevna javnost, niso prepričljivi. Vse te storitve so namreč izrecno povezane z zadevnimi proizvodi iz razreda 12, v zvezi s katerimi je bilo ugotovljeno, da znak nima razlikovalnega učinka. Splošno sodišče je že ugotovilo, da je mogoče šteti, da so storitve popravila, vzdrževanja in servisa vozil iz razreda 37 dodatne ali dopolnilne v razmerju do vozil iz razreda 12, saj jih pogosto ponujajo ista podjetja kot tista, ki prodajajo motorna vozila (sodba z dne 26. januarja 2006, Volkswagen/UUNT – Nacional Motor (Variant), T‑317/03, EU:T:2006:27, točka 44). Tako bi zadevna javnost v razmerju do storitev iz razreda 37, med katerimi je vzdrževanje vozil, motorjev in ustreznih delov, ta znak zaznala kot laskavo navedbo v smislu, da vozila zaradi teh storitev postanejo primerna za tekmovanja ali zmogljivejša. Pomen izraza „competition“, ki ga tožeča stranka ni izpodbijala (glej točko 23 zgoraj), neposredno in očitno izhaja iz njegovega besedila in ni potreben nikakršen trud upoštevne javnosti za razlago.
33 V zvezi s storitvami prodaje na debelo in drobno iz razreda 35 (glej točko 3 zgoraj) je odbor za pritožbe v točki 22 izpodbijane odločbe ugotovil, da so izrecno povezane z zadevnimi proizvodi iz razreda 12, za katere znak COMPETITION nima razlikovalnega učinka. Tožeča stranka izpodbija to ugotovitev in trdi, da ker je odbor za pritožbe napačno presodil razlikovalni učinek v zvezi s proizvodi iz razreda 12, je presoja v zvezi z navedenimi storitvami prav tako napačna. Navesti je treba, da tožeča stranka ne izpodbija povezave, ki jo je odbor za pritožbe vzpostavil med proizvodi iz razreda 12 in storitvami iz razreda 35, vključno s „sestavljanjem (razen prevoza) različnih avtomobilov, avtomobilskih delov ali dodatkov na račun tretjih zaradi lažje vizije in nakupa tega blaga s strani stranke v trgovini na drobno; posredovanjem pogodb o nakupu in prodaji vozil, avtomobilskih delov in dodatkov na račun tretjih; poslovno administracijo in organizacijskim vodenjem voznega parka na račun tretjih“ iz zadnjenavedenega razreda. Ker je Splošno sodišče ugotovilo, da prijavljena znamka za vse te proizvode nima razlikovalnega učinka, je treba ugotoviti, da za upoštevno javnost, ki bi se ob odločitvi o nakupu teh proizvodov srečala z očitnim pomenom znaka, izraz prav tako ne bi bil razlikovalen v zvezi z dejavnostjo prodaje navedenih proizvodov, ne glede na to, ali gre za trgovino na drobno, debelo ali po spletu.
34 V zvezi s proizvodi iz razreda 28 (glej točko 3 zgoraj) je odbor za pritožbe razlikoval, na eni strani, igrače, s katerimi se lahko tekmuje, med katerimi so igralne karte in video igre, in na drugi strani, druge proizvode, ki „reproducirajo“ „tekmovalne artikle“. Ugotovil je, da prijavljena znamka nima razlikovalnega učinka za nobenega od teh proizvodov. Tožeča stranka ni predložila nobenega argumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče izpodbiti to ugotovitev v delu, v katerem se nanaša na prvo kategorijo proizvodov.
35 V zvezi z drugo kategorijo proizvodov tožeča stranka v bistvu zgolj navaja, da ker je odbor za pritožbe napačno presodil razlikovalni učinek v zvezi s proizvodi iz razreda 12, je presoja v zvezi s temi proizvodi prav tako napačna. Poudariti je treba, da tožeča stranka ne izpodbija povezave, ki jo je vzpostavil odbor za pritožbe med obema razredoma proizvodov. Ker je Splošno sodišče ugotovilo, da sporni znak za vse proizvode iz razreda 12 nima razlikovalnega učinka, ni mogoče sprejeti argumenta tožeče stranke za proizvode iz razreda 28. Vsekakor je treba ugotoviti, da prijavljena znamka posreduje podobno oglaševalsko sporočilo za vse proizvode iz razreda 28 (glej točko 25 zgoraj), tako da ne bi bila zaznana kot označba njihovega trgovskega izvora.
36 Iz navedenega je razvidno, da prijavljena znamka upoštevni javnosti ne omogoča niti ugotoviti izvora zadevnih proizvodov in storitev niti jih razlikovati od proizvodov in storitev drugih podjetij in torej nima razlikovalnega učinka. Zato ta znak upoštevni javnosti ne omogoča ugotoviti izvora navedenih proizvodov in storitev. V teh okoliščinah se tožeča stranka ne more utemeljeno sklicevati na kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
37 Drugi argumenti tožeče stranke te ugotovitve ne izpodbijejo.
38 Prvič, tožeča stranka trdi, da je v avtomobilskem sektorju upoštevna javnost navajena na znamke in podznamke, ki imajo bolj ali manj v veliki meri oglaševalsko naravo. Tako bo potrošnik po njenem mnenju brez težav zaznal znak COMPETITION kot označbo izvora za vse zadevne proizvode in storitve in torej kot razlikovalni znak.
39 Ugotoviti je treba, da je ta argument neposredno v nasprotju z argumentom iz točke 16 tožbe, s katerim tožeča stranka trdi, da izraz „competition“ ni laskave narave. Poleg tega je treba navesti, da tožeča stranka ne graja niti pomena prijavljene znamke, ki ga je upošteval odbor za pritožbe, niti njegovih ugotovitev glede identitete in ravni pozornosti upoštevne javnosti. Poudariti je treba, da znak COMPETITION, kot izhaja iz navedenih preudarkov, tudi kot oglaševalski izraz ni dovolj izviren ali pomenljiv, da bi upoštevna javnost, ki ga takoj poveže z zadevnimi proizvodi in storitvami, potrebovala minimalni trud za razlago, premislek ali analizo. Sporočilo, ki je posredovano tej javnosti in ki je pomen znaka, naveden v točki 23 zgoraj, je namreč oglaševalsko. Njegova funkcija je poudariti pozitivne lastnosti proizvodov in storitev, ki so ponujeni kot prilagojeni tekmovalnim pogojem. Poleg tega je treba navesti, da ker upoštevna javnost ni najbolj pozorna v zvezi z znakom, ki ji ne posreduje označbe izvora ali namena tega, kar želi kupiti, ampak ki ji posreduje izključno oglaševalsko in abstraktno informacijo, ne bo iskala morebitnih drugih funkcij zadevnega izraza, niti si ga ne bo zapomnila kot znamko (glej zgoraj v točki 14 navedeno sodbo Qualität hat Zukunft, EU:T:2012:663, točka 30 in navedena sodna praksa). Zato je treba zavrniti argumente tožeče stranke v zvezi z drugimi znamkami v istem sektorju dejavnosti.
40 Isto velja za trditev tožeče stranke, da odbor za pritožbe v bistvu ni izključil s skoraj gotovostjo, da bi upoštevna javnost lahko zaznala prijavljeno znamko, kot da ima zahtevani razlikovalni učinek. Ugotoviti je treba, da prijavljeni znamki ni mogoče pripisati nobenega razlikovalnega učinka, tako da odbor za pritožbe, s tem ko je zavrnil pri njem vloženo pritožbo, ni prestrogo uporabil merila iz člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009.
41 Drugič, v zvezi z argumentom tožeče stranke, da bi odbor za pritožbe ob upoštevanju svoje prakse na področju registracije v bistvu moral ugotoviti, da prijavljena znamka ima razlikovalni učinek, je treba spomniti, da mora UUNT svoje pristojnosti izvajati v skladu s splošnimi načeli prava Unije, kot sta načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja (sodba z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, ZOdl., EU:C:2011:139, točka 73).
42 Glede na ti načeli mora UUNT v okviru preizkusa zahteve za registracijo znamke Skupnosti upoštevati odločbe, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah, in posvetiti posebno pozornost vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu (zgoraj v točki 41 navedena sodba Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, EU:C:2011:139, točka 74).
43 Poleg tega morata biti načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja usklajeni s spoštovanjem zakonitosti (zgoraj v točki 41 navedena sodba Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, EU:C:2011:139, točka 75).
44 Zato se oseba, ki zahteva registracijo znaka kot znamke, ne more v svojo korist sklicevati na morebitno nezakonitost, ki je bila storjena v korist druge osebe, da bi dosegla enako odločbo (zgoraj v točki 41 navedena sodba Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, EU:C:2011:139, točka 76).
45 Poleg tega mora biti preizkus vsake zahteve za registracijo iz razlogov pravne varnosti in ravno dobrega upravljanja strog in celosten, zato da ne bi bilo neupravičene registracije znamk. Ta preizkus je treba opraviti v vsakem posameznem primeru. Registracija znaka kot znamke je namreč odvisna od posebnih meril, ki se uporabijo glede na dejanske okoliščine obravnavanega primera in ki so namenjena preverjanju, ali za sporni znak ne velja razlog za zavrnitev (zgoraj v točki 41 navedena sodba Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, EU:C:2011:139, točka 77).
46 V obravnavanem primeru se je izkazalo, da v nasprotju s tem, kar je lahko veljalo za nekatere prejšnje zahteve za registracijo znakov, tej zahtevi za registracijo nasprotuje eden od razlogov za zavrnitev iz člena 7(1) Uredbe št. 207/2009.
47 V teh okoliščinah se tožeča stranka glede na neobstoj razlikovalnega učinka prijavljene znamke ne more učinkovito sklicevati na prejšnje odločbe UUNT, kot je odbor za pritožbe pravilno ugotovil v točki 24 izpodbijane odločbe.
48 Tretjič, argumenta, v skladu s katerim v bistvu prijavljena znamka ni opisna in ji ne nasprotuje nobena zahteva po razpoložljivosti, ni treba preučiti. Ker odbor za pritožbe izpodbijane odločbe ni utemeljil na absolutnem razlogu za zavrnitev iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 in želi tožeča stranka doseči zgolj razveljavitev te odločbe, uporaba člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 ni predmet tega spora v smislu člena 65 te uredbe in s tem nadzora zakonitosti, ki ga mora sodišče Unije opraviti v tej zadevi (glej v tem smislu zgoraj v točki 12 navedeno sodbo P@YWEB CARD in PAYWEB CARD, EU:T:2009:164, točka 93 in navedena sodna praksa).
49 Vsekakor v skladu z ustaljeno sodno prakso zadostuje, da se uporabi eden od absolutnih razlogov za zavrnitev, da spornega znaka ni mogoče registrirati kot znamke Skupnosti (glej sodbo z dne 16. marca 2006, Telefon & Buch/UUNT – Herold Business Data (WEISSE SEITEN), T‑322/03, ZOdl., EU:T:2006:87, točka 110 in navedena sodna praksa).
50 Glede na navedeno je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
51 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Splošnega sodišča se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki. Ker tožeča stranka s svojimi predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (šesti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Volkswagen AG se naloži plačilo stroškov.
Frimodt Nielsen | Dehousse | Collins |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 17. septembra 2015.
Podpisi