Zadeva T‑548/14

Kraljevina Španija

proti

Evropski komisiji

„Carinska unija – Uvoz izdelkov iz tuna iz Ekvadorja – Naknadna izterjava uvoznih dajatev – Zahteva za neizterjavo uvoznih dajatev – Člena 220(2)(b) in 236 Uredbe (EGS) št. 2913/92 – Obvestilo uvoznikom, objavljeno v Uradnem listu – Dobra vera – Zahteva za odpust uvoznih dajatev – Člen 239 Uredbe (EGS) št. 2913/92“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (peti senat) z dne 15. decembra 2016

1.      Lastna sredstva Evropske unije – Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev – Pogoji za neupoštevanje uvoznih dajatev, določeni v členu 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92 – Kumulativnost

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 220(2)(b))

2.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravna varnost – Ureditev, ki ima lahko finančne posledice

3.      Lastna sredstva Evropske unije – Naknadna izterjava uvoznih ali izvoznih dajatev – Pogoji za neupoštevanje uvoznih dajatev, določeni v členu 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92 – Obvestilo uvoznikom, objavljeno v Uradnem listu, v katerem so navedeni utemeljeni dvomi glede pravilne uporabe preferencialnega režima – Zahteva po jasnosti in natančnosti obvestila

(Uredba Sveta št. 2913/92, člen 220(2)(b), četrti in peti odstavek)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 29.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 44.)

3.      Iz besedila člena 220(2)(b) Uredbe št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti izhaja, da se z objavo obvestila uvoznikom v Uradnem listu Evropske unije z navedbo, da obstaja utemeljen dvom o pravilni uporabi preferencialnih režimov v tretji državi upravičenki, uvoznikom prepove, da bi se po objavi sklicevali na dobro vero, s čimer se zagotavlja zelo visoka raven pravne varnosti in so nacionalni organi ali Komisija privedeni do tega, da zavrnejo zahtevo za neizterjavo uvoznih dajatev. Glede na posebno pomembnost takega obvestila mora biti to posebej jasno, zlasti glede tega, na katere države se nanaša. To še posebej velja, ker neposredno iz besedila člena 220(2)(b), peti odstavek, Carinskega zakonika Skupnosti izhaja, da mora biti s takim obvestilom sporočen obstoj utemeljenega dvoma o pravilni uporabi preferencialnega režima „v državi uporabnici“. Če obvestila ni mogoče razlagati tako, da se dovolj natančno nanaša tudi na uvoze s poreklom iz tretje države, od zavezanke namreč ni mogoče zahtevati, da bi po objavi navedenega obvestila spremenila svoj pristop glede uvoza iz te države. Drugačen pristop bi zmanjšal pravno varnost gospodarskih subjektov, saj bi morali ti v primeru dvomov o obsegu katerega koli obvestila uvoznikom vedno iz previdnosti uporabiti dodatne previdnostne ukrepe, in to tudi za uvoz s poreklom iz države, ki ni jasno identificirana kot država, na katero se dvomi Komisije nanašajo.

(Glej točke 46, 60 in 76.)