SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti razširjeni senat)
z dne 23. marca 2022(*)
„Javni uslužbenci – Uradniki – Disciplinski ukrep – Opomin – Člen 21a Kadrovskih predpisov – Napaka pri presoji“
V zadevi T‑757/20,
OT, ki jo zastopata C. Bernard‑Glanz in S. Rodrigues, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropskemu parlamentu, ki ga zastopata I. Lázaro Betancor in M. Windisch, agenta,
tožena stranka,
zaradi predloga na podlagi člena 270 PDEU za razglasitev ničnosti sklepa Parlamenta z dne 19. decembra 2019, s katerim je bil tožeči stranki izrečen opomin,
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat),
v sestavi S. Gervasoni, predsednik, L. Madise, P. Nihoul (poročevalec), sodnika, R. Frendo, sodnica, in J. Martín y Pérez de Nanclares, sodnik,
sodna tajnica: H. Eriksson, administratorka,
na podlagi pisnega dela postopka in obravnave z dne 26. novembra 2021
izreka naslednjo
Sodbo
I. Dejansko stanje
1 Spor zadeva tožečo stranko, OT, in Evropski parlament, ki ji je izrekel opomin, ker je podpisala dve obvestili, s katerima je bila dovoljena uporaba postopka s pogajanji brez predhodne objave, ko je bila začasna uslužbenka v Evropskem azilnem podpornem uradu (EASO).
A. EASO
2 EASO s sedežem v La Valetti (Malta) je bil ustanovljen z Uredbo (EU) št. 439/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. maja 2010 (UL 2010, L 132, str. 11), da bi prispeval k boljšemu izvajanju skupnega evropskega azilnega sistema (CEAS), krepil praktično sodelovanje med državami članicami na področju azila ter zagotavljal in/ali usklajeval zagotavljanje operativne pomoči državam, katerih azilni sistemi in sistemi za sprejem so posebej obremenjeni. Od leta 2015 EASO pomoč zagotavlja zlasti Grčiji v okviru migracijske krize.
3 V času dejanskega stanja je bil EASO razdeljen na tri oddelke: oddelek za podporo na področju azila (DAS), oddelek za operacije (DOP) in oddelek za administracijo (DOA). Zadnjenavedeni oddelek je imel sektor za finance in sektor za javna naročila.
B. Položaj tožeče stranke v EASO
4 Tožeča stranka, ki je bila uradnica v Parlamentu od leta 2004, je bila od aprila do oktobra 2016 v interesu službe napotena v EASO.
5 1. novembra 2016 je v Parlamentu vzela dopust iz osebnih razlogov in se v EASO kot začasna uslužbenka zaposlila na delovnem mestu vodje oddelka za podporo na področju azila.
6 Od maja 2017 je tožeča stranka poleg tega skupaj z vodjo oddelka za administracijo zagotavljala dnevno vodenje oddelka za operacije, katerega vodja, A, je bila odsotna zaradi bolezni.
7 Tožeča stranka je bila 16. julija 2017, čeprav je ostala vodja oddelka za podporo na področju azila, imenovana za začasno vodjo oddelka za operacije in je to ostala do svojega odstopa 31. julija 2018.
8 Tožeča stranka je 1. septembra 2018 znova začela delati v Parlamentu.
C. Sporni obvestili
9 EASO je oktobra 2016 po dogovoru z grškimi organi odločil, da centre za sprejem in identifikacijo, ki jih je upravljal z grško azilno službo, preseli izven begunskih taborišč (hotspots) Mória (Lesbos, Grčija) in Vial (Hios, Grčija).
10 Oseba A je 22. februarja 2017 podpisala „obvestilo o izjemi“, iz katerega je bilo razvidno, da bo stavba, v kateri bodo delovale službe urada EASO, za tri leta najeta od družbe, ki bo opravljala tudi popravila in gradbena dela. Stroški transakcije skupaj z vzdrževanjem so bili ocenjeni na 351.120 EUR.
11 V točki 1 navedenega obvestila je bilo pojasnjeno, da so v begunskih taboriščih izbruhnili nemiri in stavke, ki pomenijo varnostne težave za osebe, ki delajo v njih, in prekinjajo dejavnosti, ki potekajo v njih, ter da je zato več držav članic zahtevalo premestitev strokovnjakov iz teh taborišč, ker jih bodo v nasprotnem primeru odpoklicali. Grška vlada se je pridružila tej zahtevi.
12 V točki 2 obvestila je bilo poleg tega navedeno:
„Zaradi časovne stiske se šteje, da je nujno podpisati pogodbo brez uporabe ustreznega postopka za oddajo javnega naročila.“
13 Tožeča stranka je 11. maja 2017 kot vodja oddelka za podporo na področju azila podpisala prvo spremembo tega obvestila (v nadaljevanju: obvestilo z dne 11. maja 2017) za najem istih stavb za štiri leta od iste osebe in za izvedbo dodatnih del, med drugim gradnje 12 dodatnih delovnih prostorov. Stroški transakcije so bili tokrat ocenjeni na 655.609,85 EUR.
14 Izbira postopka je bila utemeljena enako kot v obvestilu osebe A z dne 22. februarja 2017.
15 Tožeča stranka je 11. junija 2017 poleg tega kot začasna vodja oddelka za operacije podpisala obvestilo (v nadaljevanju: obvestilo z dne 11. junija 2017) za najem stavbe od neke družbe na otoku Hios za obdobje štirih let in za izvedbo del v tej stavbi. Stroški transakcije so bili ocenjeni na 1.040.609,85 EUR.
16 Razmere, ki so utemeljevale to obvestilo, so bile opisane enako kot v obvestilih z dne 22. februarja in 11. maja 2017.
17 V točki 2 obvestila z dne 11. junija 2017 je bilo navedeno, da so skupaj z grškimi organi določili šest stavb, da pa se je izbrana stavba štela za najprimernejšo zlasti zaradi njene lokacije in velikosti.
18 V točki 4 obvestila z dne 11. junija 2017 je bilo dodano:
„Zaradi časovne stiske in nujnosti težave se šteje, da je nujno podpisati pogodbo brez uporabe ustreznega postopka za oddajo javnega naročila.
Odločitev za neposredno sklenitev pogodbe za stavbi je bila sprejeta na podlagi nekaterih dejavnikov, kot so varnostna vprašanja, nujnost zagotavljanja neprekinjenega opravljanja dejavnosti, lokacija obstoječih stavb na otoku Hios, sprejemljivost za lokalno družbo in zlasti zahteva grških organov. Te zahteve so vnaprej določile uporabo neposredne oddaje naročila za najemno pogodbo, ki je bila rezultat tega.“
19 Najemni pogodbi za stavbi na otokih Lesbos in Hios sta bili podpisani 16. junija in 10. avgusta 2017.
D. Preiskava urada OLAF
20 Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je 6. junija 2017 začel preiskavo proti izvršnemu direktorju urada EASO v zvezi z nespoštovanjem pravil o javnem naročanju, postopkov zaposlovanja, pravil o varstvu podatkov in prepovedi nadlegovanja.
21 Tožeča stranka je bila z dopisom z dne 5. decembra 2017 obveščena, da je bila preiskava urada OLAF razširjena še na druge osebe, vključno z njo.
22 OLAF je 19. februarja 2018 zaslišal tožečo stranko na podlagi člena 9(2) Uredbe (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. septembra 2013 o preiskavah, ki jih izvaja OLAF, ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Sveta (Euratom) št. 1074/1999 (UL 2013, L 248, str. 1).
23 Tožeča stranka je bila 27. julija 2018 pozvana, naj poda pripombe o povzetku dejstev, ki ga je pripravil OLAF, v skladu s členom 9(4) Uredbe št. 883/2013, kar je storila v dopisu z dne 17. avgusta 2018.
24 OLAF je v dopisu z dne 28. novembra 2018 v skladu s členom 11(1) in (4) Uredbe št. 883/2013 generalnemu sekretarju Parlamenta poslal priporočilo, naj začne disciplinski postopek proti tožeči stranki, med drugim zaradi nespoštovanja obveznosti iz členov 21 in 21a Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije (v nadaljevanju: Kadrovski predpisi).
25 Iz povzetka dejstev, ki ga je pripravil OLAF in ki je bil tožeči stranki posredovan 27. julija 2018, je razvidno, da se ji je očitalo zlasti sodelovanje v postopkih, v katerih niso bila upoštevana pravila o javnem naročanju, prvič, ker so bili uporabljeni izredni postopki na podlagi nujnosti, čeprav je od odločitve za najem zadevnih stavb do sklenitve pogodb minilo osem oziroma deset mesecev, in drugič, ker ni bila opravljena primerna tržna raziskava.
26 OLAF je poleg tega ugotovil, da so za stavbo na otoku Lesbos ocenjeni stroški avgusta 2017 znašali 811.478 EUR, medtem ko je bil februarja 2017 predviden začasni proračun 351.120 EUR, in da je bilo za stavbo na otoku Hios neupravičeno porabljenih najmanj 85.000 EUR.
E. Disciplinski postopek
27 Generalni sekretar Parlamenta je v dopisu z dne 4. februarja 2019 tožečo stranko obvestil, da se je na podlagi priporočil urada OLAF v skladu s členoma 1 in 2 Priloge IX h Kadrovskim predpisom in členom 2 Splošnih izvedbenih določb z dne 18. maja 2004 o disciplinskih postopkih in upravnih preiskavah (v nadaljevanju: splošne izvedbene določbe) odločil, da začne upravno preiskavo v zvezi z njo, ker v obdobju, v katerem je bila dodeljena v urad EASO, morda ni izpolnila obveznosti, ki ji je naložena s členom 21a Kadrovskih predpisov, da obvesti o obstoju nepravilnosti in hujših kršitev.
28 Tožečo stranko so 7. marca 2019 zaslišale osebe, ki jih je generalni sekretar Parlamenta določil za izvedbo upravne preiskave.
29 Tožeča stranka je 29. marca 2019 preiskovalcem posredovala dodatne pripombe k svojim izjavam z dne 7. marca 2019.
30 Preiskovalci Parlamenta so 7. junija 2019 v skladu s členom 2(3) splošnih izvedbenih določb pripravili poročilo ob koncu upravne preiskave, v katerem so menili, da tožeča stranka ni izpolnila obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov s tem, da nadrejenih oziroma pristojnih organov ni obvestila o nespoštovanju finančnih pravil pri podpisu dveh pogodb v zvezi s stavbama na otokih Lesbos in Hios. Nespoštovanje finančnih pravil je bilo dvojno: na eni strani „uporaba izrednih postopkov ni bila strogo zahtevana glede na čas, ki ga je imela na voljo Agencija in ki ji je omogočal izvedbo običajnega postopka“, na drugi strani pa ni bil „opravljen […] noben dejanski pregled lokalnega trga, kar je privedlo do spornih odločitev“. Preiskovalci so menili tudi, da je tožeča stranka kot izkušena uradnica, po izobrazbi pravnica, vedela ali bi morala vedeti, da finančna pravila niso bila upoštevana.
31 Parlament je v dopisu z dne 18. junija 2019 v skladu s členom 2(2) Priloge IX h Kadrovskim predpisom in členom 2(3) splošnih izvedbenih določb tožeči stranki posredoval to poročilo in jo obvestil, da je generalni sekretar Parlamenta odločil, da se pred kakršnim koli disciplinskim postopkom opravi zaslišanje v skladu s členom 3(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom in členom 3 splošnih izvedbenih določb.
32 Tožeča stranka je v elektronskem sporočilu z dne 9. julija 2019 poslala pripombe glede poročila o preiskavi.
33 Tožečo stranko je 10. julija 2019 zaslišal generalni direktor za kadrovske zadeve na podlagi člena 3(1) Priloge IX h Kadrovskim predpisom in člena 3 splošnih izvedbenih določb.
34 Generalni sekretar Parlamenta je v dopisu z dne 8. novembra 2019 tožečo stranko obvestil o svoji odločitvi, da zadeve ne bo predložil disciplinski komisiji, ker „je treba upoštevati tako posebej težavne razmere, v katerih je opravljala svoje naloge, v okviru humanitarne krize na grških otokih, ki je na operativni ravni zahtevala takojšnje odzive, kot dejstvo, da je bila vključena šele na koncu obeh zadevnih postopkov, in sicer en mesec oziroma dva meseca pred koncem“. Poleg tega jo je obvestil, da ji vseeno namerava izreči opomin, ker nadrejenih oziroma pristojnih organov ni obvestila o primerih nespoštovanja finančne uredbe in ker tako ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz člena 12a Kadrovskih predpisov. Zato jo je pozval, naj mu pošlje morebitne komentarje v skladu s členom 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.
35 Tožeča stranka je generalnemu sekretarju Parlamenta pripombe poslala v elektronskem sporočilu z dne 22. novembra 2019.
36 Generalni sekretar Parlamenta je v sklepu z dne 19. decembra 2019 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), ki je bil posredovan z dopisom z dne 9. januarja 2020, tožeči stranki izrekel opomin, ker „nadrejenih oziroma pristojnih organov ni obvestila o primerih nespoštovanja finančne uredbe, ki zadevajo kršitev člena 21a Kadrovskih predpisov“.
37 V dopisu, s katerim je bil ta sklep posredovan tožeči stranki, je bilo navedeno:
„Preden sem sprejel odločitev, sem poleg vseh elementov v spisu zelo pozorno analiziral tiste elemente, ki ste mi jih poslali v dopisu z dne 22. novembra, v katerem poudarjate posebne nujne razmere zaradi humanitarne krize, ki so vladale med vašo misijo v uradu EASO. V zvezi s tem med drugim omenjate zelo redno uporabo izrednih postopkov za oddajo javnih naročil v teh razmerah in dejstvo, da ste od sodelavcev, pristojnih za javna naročila in operacije, dobili zagotovilo, da je vse v skladu z zakonskimi zahtevami. Opazil sem tudi, da je po vašem mnenju vaša vpletenost v zadeve omejena in da je bila vaša delovna obremenitev takrat zelo velika.
Iz tega razloga sem se odločil za ta ukrep, ki ni posebej hud glede na dejstva, ki se vam očitajo, pri čemer sem v celoti upošteval na eni strani posebej težavne razmere, v katerih ste morali opravljati svoje naloge, in na drugi strani dejstvo, da ste se vključili šele na koncu postopka in vas torej ni mogoče šteti za odgovorno za prvotne odločitve pri oddaji javnih naročil. Nazadnje vem tudi, da sicer vašemu delu za Evropski parlament ni mogoče ničesar očitati.“
38 Tožeča stranka je 10. aprila 2020 na podlagi člena 90(2) Kadrovskih predpisov vložila pritožbo zoper izpodbijani sklep.
39 Predsednik Parlamenta je pritožbo zavrnil s sklepom z dne 15. septembra 2020 (v nadaljevanju: sklep o zavrnitvi pritožbe), ki je bil tožeči stranki vročen istega dne.
40 V sklepu o zavrnitvi pritožbe je predsednik Parlamenta menil naslednje:
„[I]z spisa in zlasti iz izjav, ki jih je podala vaša stranka, je razvidno, da je sledila splošnim navodilom, neločljivo povezanim z njeno nalogo, ki so bila, da sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s finančnimi zadevami, ki so ji bile predložene, ne da bi te zadeve vsebinsko obravnavala, čeprav je bila uporaba izrednih postopkov sistematična. Poleg tega je vaša stranka izjavila, da je čutila obveznost do nadrejenih, da konča delo, ki so ga začeli njeni sodelavci, da je izvršni direktor zelo odločno vztrajal pri izvedbi projektov do septembra 2017 in da je želel za vsako ceno pospešiti postopke. Iz tega sledi, da je dokazan obstoj navodil v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov.
Vaša stranka, ki je po izobrazbi pravnica, bi se ob branju člena 104 finančne uredbe (Uredba št. 966/2012) in člena 134(1)(c) pravil uporabe finančne uredbe, ki so veljala v času dejanskega stanja (Uredba št. 1268/2012), morala zavedati nepravilnosti in posledic, ki so jih te nepravilnosti lahko imele. Kot pravnica naj bi poznala načelo razlage pravnih aktov, v skladu s katerim je treba izjeme od splošnih pravil razlagati ozko. Člen 104 finančne uredbe pa je treba brati skupaj s členom 134(1)(c) zgoraj navedenih pravil uporabe, v katerem so uporabljene besede ‚kolikor je to nujno‘ in ‚zaradi skrajne nujnosti, nastale kot posledica nepredvidljivih dogodkov‘, kar bi moralo vzbuditi pozornost vaše stranke, zlasti ker je vedela, da je bilo leta 2016 36 obvestil o izjemi, kar dokazuje sistematično uporabo, ki je težko združljiva z besedilom zgoraj navedenih dveh določb.
[…]“
II. Postopek in predlogi strank
41 Tožeča stranka je 21. decembra 2020 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
42 Tožeča stranka je 21. januarja 2021 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila predlog za priznanje anonimnosti. Splošno sodišče je temu predlogu ugodilo z odločbo z dne 4. februarja 2021.
43 Odgovor na tožbo, replika in duplika so bili vloženi 24. marca, 7. maja oziroma 21. junija 2021.
44 Splošno sodišče je na predlog četrtega senata na podlagi člena 28 Poslovnika odločilo, da zadevo predodeli razširjeni sestavi.
45 Splošno sodišče (četrti razširjeni senat) je na predlog sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni del postopka.
46 Splošno sodišče (četrti senat) je na predlog sodnika poročevalca v dopisih z dne 9. avgusta, 14. oktobra in 10. novembra 2021 v okviru ukrepov procesnega vodstva iz člena 89 Poslovnika Parlament pozvalo, naj predloži nekatere dokumente, in strankama postavilo vprašanja. Stranki sta na ti zahtevi odgovorili v za to določenih rokih.
47 Stranki sta na obravnavi 26. novembra 2021 ustno podali stališča ter odgovorili na ustna vprašanja, ki jih je postavilo Splošno sodišče.
48 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep, in če je potrebno, sklep o zavrnitvi pritožbe razglasi za nična;
– Parlamentu naloži plačilo stroškov.
49 Parlament Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– primarno, tožbo zavrže kot delno nedopustno in zavrne kot delno neutemeljeno;
– podredno, tožbo zavrne kot v celoti neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo vseh stroškov.
III. Pravo
A. Predmet spora
50 Tožeča stranka s prvim tožbenim predlogom predlaga, naj se, če je potrebno, razglasi ničnost sklepa o zavrnitvi pritožbe.
51 V skladu s sodno prakso Splošno sodišče na podlagi predlogov za razglasitev ničnosti, ki so formalno vloženi zoper sklep o zavrnitvi pritožbe, odloča o aktu, zoper katerega je bila vložena pritožba, kadar navedeni predlogi nimajo samostojne vsebine (sodba z dne 6. aprila 2006, Camós Grau/Komisija, T‑309/03, EU:T:2006:110, točka 43; glej tudi sodbo z dne 13. julija 2018, Curto/Parlament, T‑275/17, EU:T:2018:479, točka 63 in navedena sodna praksa).
52 Ker je v obravnavani zadevi s sklepom o zavrnitvi pritožbe zgolj potrjen izpodbijani sklep, tako da podrobneje navaja razloge za njegovo utemeljitev, je treba ugotoviti, da predlogi za razglasitev ničnosti sklepa o zavrnitvi pritožbe nimajo samostojne vsebine in da torej ni treba posebej odločati o njih. Vendar je treba pri preizkusu zakonitosti izpodbijanega sklepa upoštevati obrazložitev sklepa o zavrnitvi pritožbe, ki bi morala sovpadati z obrazložitvijo izpodbijanega sklepa (glej v tem smislu sodbo z dne 30. aprila 2019, Wattiau/Parlament, T‑737/17, EU:T:2019:273, točka 43 in navedena sodna praksa).
53 Del obrazložitve izpodbijanega sklepa so tudi preudarki v dopisu z dne 9. januarja 2020, s katerim je bil ta sklep posredovan tožeči stranki. Izpodbijani sklep in spremni dopis namreč izvirata od generalnega sekretarja Parlamenta in sta bila tožeči stranki poslana isti dan.
B. Navajani razlogi in trditve
54 Tožeča stranka navaja dva tožbena razloga. Prvi razlog se nanaša na očitno napako pri presoji in kršitev člena 21a Kadrovskih predpisov ter je sestavljen iz treh delov. Drugi razlog pa se nanaša na pomanjkljivo obrazložitev izpodbijanega sklepa v zvezi z razlogi, zaradi katerih je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da sta bili Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL 2012, L 298, str. 1; v nadaljevanju: finančna uredba) in Delegirana uredba Komisije (EU) št. 1268/2012 z dne 29. oktobra 2012 o pravilih uporabe Uredbe št. 966/2012 (UL 2012, L 362, str. 1; v nadaljevanju: pravila uporabe finančne uredbe) kršeni.
1. Obveznost obveščanja iz člena 21a Kadrovskih predpisov
55 Člen 21a(1) Kadrovskih predpisov, ki ga je tožeča stranka po mnenju Parlamenta kršila, določa:
„1. Uradnik, ki dobi navodila, za katera meni, da so nepravilna ali bi lahko povzročila resne težave, o tem obvesti neposredno nadrejenega, ki mu, če je obvestilo v pisni obliki, odgovori pisno. Ob upoštevanju odstavka 2 in če neposredno nadrejeni potrdi navodila, uradnik pa je prepričan, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek, pisno vprašanje predloži naslednjemu nadrejenemu. Če slednji pisno potrdi navodila, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakoniti ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov.
2. Če neposredno nadrejeni meni, da je treba navodila izvršiti takoj, jih uradnik izvaja, razen če so očitno nezakonit[a] ali pomenijo kršitev ustreznih varnostnih standardov. Na uradnikovo zahtevo mora neposredno nadrejeni dati taka navodila v pisni obliki.
3. Uradnik, ki svoje nadrejene obvesti o ukazih, za katere meni, da so nepravilni ali bi lahko povzročili resne težave, zaradi tega ne utrpi nobenih negativnih posledic.“
56 Odstavek 1 te določbe na eni strani uradniku, ki dobi navodila, za katera meni, da niso zakonita, omogoča, da se izpolnitvi teh navodil izogne z upoštevanjem postopka, ki je opisan v tej določbi, na drugi strani pa za tega uradnika ustvarja obveznost, da po istem postopku nadrejene obvesti o teh navodilih.
57 V tej zadevi gre za ta drugi vidik člena 21a Kadrovskih predpisov.
2. Vsebina disciplinskih sklepov v zvezi z neizpolnitvijo obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov
58 Opozoriti je treba, da je namen člena 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 296 PDEU in člena 25, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov, prvič, zadevni osebi dati zadostne podatke, da lahko presodi o utemeljenosti akta, ki posega v njen položaj, in drugič, omogočiti sodni nadzor nad tem aktom (sodbi z dne 26. novembra 1981, Michel/Parlament, 195/80, EU:C:1981:284, točka 22, in z dne 19. novembra 2014, EH/Komisija, F‑42/14, EU:F:2014:250, točka 130).
59 Vprašanje, ali odločba o naložitvi disciplinskega ukrepa izpolnjuje te zahteve, je treba presojati ne le glede na njeno besedilo, temveč tudi glede na sobesedilo in celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej v tem smislu sodbi z dne 19. maja 1999, Connolly/Komisija, T‑34/96 in T‑163/96, EU:T:1999:102, točka 93, in z dne 21. oktobra 2015, AQ/Komisija, F‑57/14, EU:F:2015:122, točka 113).
60 V skladu s sodno prakso se ne zahteva, da organ za imenovanja (v nadaljevanju: OI), ki sprejme sklep na disciplinskem področju, sistematično obravnava vse dejanske in pravne okoliščine, ki jih je zadevna oseba navedla v postopku (glej v tem smislu sodbi z dne 19. maja 1999, Connolly/Komisija, T‑34/96 in T‑163/96, EU:T:1999:102, točka 93, in z dne 30. maja 2002, Onidi/Komisija, T‑197/00, EU:T:2002:135, točka 156). V nasprotnem primeru bi morala namreč uprava odgovoriti na trditve uradnika, tudi če bi bile te trditve brez omejitev in povsem neupoštevne.
61 Nasprotno pa se v sodni praksi zahteva, da OI v takem sklepu natančno navede dejstva, ki jih je uporabil proti uradniku, in preudarke, na podlagi katerih se je odločil za izrečeni ukrep (sodba z dne 21. oktobra 2015, AQ/Komisija, F‑57/14, EU:F:2015:122, točka 113).
62 Če neizpolnitev obveznosti, ki se očita uradniku, zajema kršitev člena 21a Kadrovskih predpisov, pravila, na katera je bilo opozorjeno v točkah od 58 do 61 zgoraj, OI nalagajo obveznost, da navede, kako so navodila, o katerih zadevni uradnik nadrejenih ni obvestil, nepravilna in zakaj bi moral meniti, da so ta navodila nepravilna, zaradi česar bi torej moral opozoriti nanje. Te okoliščine namreč pomenijo neizpolnitev obveznosti, ki se očita uradniku.
63 OI mora poleg tega v disciplinskem sklepu navesti olajševalne in obteževalne okoliščine, ki utemeljujejo izbiro ukrepa, tako da lahko sodišče, če je pri njem podan ustrezen predlog, preveri, ali ta ukrep ni očitno nesorazmeren glede na neizpolnitev obveznosti, ki se očita zadevni osebi.
64 Če elementi, omenjeni v točkah 62 in 63 zgoraj, ne bi bili navedeni, zadevna oseba ne bi mogla učinkovito uresničevati svoje pravice do obrambe. Zato v zvezi z zadevnimi točkami splošno sklicevanje na dokumente v disciplinskem postopku, ki vsebujejo številne druge elemente, ni dovolj.
3. Prvi tožbeni razlog
65 Prvi tožbeni razlog vsebuje tri dele, v katerih tožeča stranka trdi, da je Parlament kršil člen 21a Kadrovskih predpisov in storil očitno napako pri presoji s tem, da je menil, da je dobila navodila v smislu te določbe (prvi del) in da je vedela ali bi morala vedeti, da so bili finančna uredba in pravila njene uporabe kršeni (drugi del), ter s tem, da ji je izrekel disciplinski ukrep (tretji del).
a) Prvi del prvega tožbenega razloga
66 Tožeča strank v prvem delu prvega tožbenega razloga meni, da je OI Parlamenta kršil člen 21a Kadrovskih predpisov in storil očitno napako pri presoji, ker od izvršnega direktorja urada EASO ni dobila posebnih navodil, naj podpiše obvestili z dne 11. maja in 11. junija 2017 (v nadaljevanju: sporni obvestili), temveč je s podpisom teh obvestil zgolj opravila svoje naloge.
67 Parlament v odgovoru na tožbo trdi, da je tako v zvezi s stavbo na otoku Lesbos kot s stavbo na otoku Hios iz izjav, ki jih je tožeča stranka dala med preiskavo, elektronskega sporočila izvršnega direktorja z dne 1. aprila 2017 in tožbe razvidno, da je, preden se je vključila v postopek javnega naročanja, dobila „natančna navodila“ izvršnega direktorja urada EASO, ki so bila za tožečo stranko navodila v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov.
68 Tožeča stranka v repliki trdi, da ta trditev ni dopustna, ker vsebuje nadomestitev obrazložitve glede na obrazložitev, ki jo je vseboval sklep o zavrnitvi pritožbe. V tem sklepu naj bi predsednik Parlamenta trdil, da je iz spisa in izjav tožeče stranke razvidno, da je sledila „splošnim navodilom“, neločljivo povezanim z njeno nalogo, ki so bila, da sprejme nadalje ukrepe v zvezi s finančnimi zadevami, ki so ji bile predložene, ne da bi te zadeve vsebinsko obravnavala, čeprav je bila uporaba izrednih postopkov sistematična.
69 Glede utemeljenosti tožeča stranka meni, da dokumenti, ki jih Parlament citira v odgovoru na tožbo, ne dokazujejo, da je od izvršnega direktorja urada EASO dobila navodila v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov.
70 Parlament izpodbija ti trditvi.
1) Dopustnost trditev, ki jih je Parlament navedel v odgovoru na tožbo
71 V skladu s sodno prakso, ki se uporablja na področju javnih uslužbencev, tožena institucija napačne prvotne obrazložitve izpodbijanega akta ne sme nadomestiti s povsem novo, lahko pa med postopkom zagotovi pojasnila o predhodno predstavljeni obrazložitvi (glej v tem smislu sodbo z dne 24. aprila 2017, HF/Parlament, T‑584/16, EU:T:2017:282, točka 132 in navedena sodna praksa).
72 V obravnavani zadevi je predsednik Parlamenta v sklepu o zavrnitvi pritožbe menil, da obstoj navodil v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov ni dokazan le zato, ker je iz spisa in zlasti iz izjav tožeče stranke razvidno, da je „sledila splošnim navodilom, neločljivo povezanim z njeno nalogo, ki so bila, da sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s finančnimi zadevami, ki so ji bile predložene, ne da bi te zadeve vsebinsko obravnavala, temveč tudi zato, ker je izjavila, „da je čutila obveznost do nadrejenih, da konča delo, ki so ga začeli njeni sodelavci, da je izvršni direktor zelo odločno vztrajal pri izvedbi projektov do septembra 2017 in da je želel za vsako ceno pospešiti postopke“.
73 Parlament je to trditev v celoti, in ne samo v njenem prvem delu, natančno pojasnil s tem, da je v odgovoru na tožbo navedel, da je iz različnih dokumentov, omenjenih v točki 67 zgoraj, razvidno, da je tožeča stranka od izvršnega direktorja urada EASO dobila natančna navodila.
74 Zato je treba ugotoviti, da Parlament s tem, da je v odgovoru na tožbo podal ta pojasnila, obrazložitve v izpodbijanem sklepu ni nadomestil z obrazložitvijo, ki bi bila nova v smislu sodne prakse, navedene v točki 71 zgoraj.
75 Iz tega sledi, da je treba trditve, ki jih je Parlament navedel v okviru odgovora na tožbo, šteti za dopustne.
2) Utemeljenost prvega dela prvega tožbenega razloga
76 Parlament v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da se je za dokaz, da je tožeča stranka dobila navodila v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov, oprl na te elemente:
– elektronsko sporočilo izvršnega direktorja urada EASO z dne 1. aprila 2017, ki je vsebovalo neposredna in natančna navodila glede postopka, ki ga je treba uporabiti, in izbire stavb;
– izjavo tožeče stranke v pripombah z dne 17. avgusta 2018 o povzetku dejstev, ki ga je pripravil OLAF, v skladu s katero sta „[p]ostopek […] izvedla oddelka za administracijo in operacije, odločno pa ga je usmerjal izvršni direktor v skladu s svojo neposredno komunikacijo z grškimi organi na najvišji ravni“;
– izjavo tožeče stranke na razgovoru 9. julija 2019, ki je bil opravljen v okviru upravnega postopka, in sicer, da se je njen „direktor […] dogovoril z grško vlado, da se najde stavba“, da je vodstvo nanjo „naslovilo nujne zahteve za podpis dokumentov“, da je „čutila obveznost, da s podpisom konča delo, ki so ga začeli [njeni] sodelavci“, da je bila „prvič maja 2017 zaprošena za podpis spremembe te pogodbe in nato junija 2017 za podpis novega obvestila o izjemi“;
– trditev tožeče stranke v pripombah z dne 9. julija 2019 glede poročila o upravni preiskavi, v skladu s katero je „[v] zvezi s Hiosom izvršni direktor vztrajno pritiskal, naj se podpiše obvestilo o izjemi“.
77 Iz teh elementov je razvidno, da je izvršni direktor urada EASO, ki je bil nadrejen tožeči stranki, dal navodila za čim hitrejšo preselitev pisarn na Lesbosu in Hiosu, da so ta navodila prišla do tožeče stranke, čeprav posredno, in da so privedla do tega, da je podpisala sporni obvestili, kar je zanjo pomenilo obveznost v okviru opravljanja njenih nalog. Ti elementi pomenijo navodila v smislu člena 21a Kadrovskih predpisov.
78 Kot je navedel Parlament, je ta ugotovitev potrjena s točko 34 tožbe, v kateri je tožeča stranka trdila, da je „izvršni direktor urada EASO […] konec leta 2016 sprejel odločitev za začetek izrednih postopkov za preselitev operativne podpore urada EASO in grške azilne službe zunaj navedenih hotspots“.
79 Vendar tožeča stranka to ugotovitev izpodbija.
80 Na prvem mestu, trdi, da je bilo elektronsko sporočilo izvršnega direktorja urada EASO z dne 1. aprila 2017 poslano vsem strankam, na katere so se nanašale razmere v begunskih taboriščih in preselitev centrov za obravnavo prošenj za azil zunaj teh taborišč, ter da, tudi če se domneva, da je to elektronsko sporočilo vsebovalo navodila, so bila ta naslovljena na A, vodjo oddelka za operacije, ki je poleg tega 3. aprila 2017 nanj odgovorila, ne da bi ta odgovor poslala v vednost tudi tožeči stranki. Poleg tega naj bi se elektronsko sporočilo z dne 1. aprila 2017 nanašalo na otok Hios, ne na Lesbos.
81 V zvezi s tem je treba najprej poudariti, da elektronsko sporočilo z dne 1. aprila 2017 vsebuje navodila glede preselitve pisarn zunaj begunskih taborišč in da je tožeča stranka med njegovimi naslovniki tako kot vodje drugih oddelkov. Čeprav drži, da se je najprej nanašalo predvsem na A, ki je vodila oddelek za operacije in je na tej podlagi morala podpisati zahtevano obvestilo, se je pozneje nanašalo tudi na tožečo stranko, ko je bila zaprošena, naj nadomesti A.
82 Dalje, ne drži, da je bilo nadaljnje elektronsko sporočilo, ki ga je A poslala 3. aprila 2017, odgovor na elektronsko sporočilo z dne 1. aprila 2017. Namen elektronskega sporočila z dne 3. aprila 2017 je bil zagotoviti, da bodo pristojne osebe izvršile navodila izvršnega direktorja. Ker takrat tožeča stranka ni bila zadolžena za izpolnitev teh navodil, ni bilo neobičajno, da ji A tega sporočila ni poslala v vednost.
83 Nazadnje, čeprav se je elektronsko sporočilo z dne 1. aprila 2017 nanašalo predvsem na otok Hios, se je nanašalo tudi na otok Lesbos, ker je v njegovem sedmem odstavku navedeno, da je „[m]inister Mouzalas […] poudaril pomen in nujnost vzpostavitve pisarn zunaj taborišč na Hiosu in Lesbosu ter zagotovil, da bo grška vlada zagotovila podporo s sprejetjem vseh potrebnih ukrepov“.
84 Prvi argument tožeče stranke je zato treba zavrniti.
85 Na drugem mestu, tožeča stranka trdi, da se „nujne zahteve za podpis dokumentov“, ki jih je omenila na prvem razgovoru 7. marca 2019 v okviru upravnega postopka, niso nanašale na sporni obvestili, temveč so bile del splošnega komentarja o nujnih razmerah, v katerih je morala podpisati več sto finančnih dokumentov. Poleg tega naj te zahteve ne bi izvirale od izvršnega direktorja urada EASO, temveč iz oddelka za administracijo, natančneje iz njegovih sektorjev za finance in javna naročila.
86 Enako naj bi se tožeča stranka, ko je na istem razgovoru izjavila, da je bila „prvič maja 2017 zaprošena za podpis spremembe […] pogodbe [za Lesbos] in nato junija 2017 za podpis novega obvestila o izjemi [za Hios]“, znova sklicevala na zahteve oddelka za administracijo, in ne na zahteve izvršnega direktorja urada EASO, kot naj bi bilo razvidno iz njenega celotnega odgovora.
87 V nasprotju s tem, kar, kot se zdi, meni tožeča stranka, se v členu 21a Kadrovskih predpisov ne zahteva, da so nepravilna navodila formalno, neposredno in posamično naslovljena na uradnika ali uslužbenca, za katerega se šteje, da ni izpolnil obveznosti iz te določbe, temveč zadostuje, da je zanj veljala obveznost izvršitve nezakonitega dejanja, ker se je seznanil z navodili svojih nadrejenih.
88 Zato dejstvo, da je zahteva za podpis spornih obvestil izvirala iz oddelka za administracijo, in ne neposredno od izvršnega direktorja urada EASO, ni pomembno, ker je ob branju drugih elementov, ki jih je opredelil Parlament, očitno, da so osebe iz tega oddelka delovale na podlagi navodil, ki jih je dal ta direktor, da bi se pospešila izvedba zadevnih projektov.
89 Enako ni pomembno, da se zahteve za podpise niso nanašale posebej na sporni obvestili, ker sta bili ti obvestili del teh zahtev, česar tožeča stranka ne izpodbija.
90 Zato je treba drugi argument tožeče stranke zavrniti.
91 Na tretjem mestu, tožeča stranka trdi, da se je z izjavo v pripombah z dne 9. julija 2019 glede poročila o upravni preiskavi, da je „[v] zvezi s Hiosom izvršni direktor vztrajno pritiskal, naj se podpiše obvestilo o izjemi“, sklicevala na nujne razmere, ki so bile posledica pritiska, ki so ga izvajale države članice in grška vlada.
92 Ta kritika nikakor ne omaje ugotovitve, da je izvršni direktor urada EASO od tožeče stranke pričakoval, da podpiše obvestilo z dne 11. junija 2017, in da je bil ta podpis v njenih očeh obveznost.
93 Tretji argument tožeče stranke je treba torej prav tako zavrniti.
94 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da Parlament ni kršil člena 21a Kadrovskih predpisov in ni storil očitne napake pri presoji s tem, da je menil, da je tožeča stranka dobila navodila v smislu te določbe.
95 Prvi del prvega tožbenega razloga je treba torej zavrniti.
b) Drugi del prvega tožbenega razloga
96 Tožeča stranka z drugim delom prvega tožbenega razloga trdi, da je Parlament storil očitno napako pri presoji s tem, da je v sklepu o zavrnitvi pritožbe menil, da je kot pravnica po izobrazbi vedela ali bi morala vedeti, da ko je podpisala sporni obvestili, pogoji, zahtevani v finančni uredbi in členu 134(1)(c) pravil uporabe te uredbe, niso izpolnjeni.
97 V zvezi s tem tožeča stranka trdi, prvič, da je bil EASO v položaju skrajne nujnosti v smislu člena 134(1)(c) pravil uporabe finančne uredbe, zaradi česar je lahko uporabil postopek s pogajanji brez predhodne objave, drugič, da v uradu EASO ni bilo nobenega nasprotovanja izbiri tega postopka, in tretjič, da je bila sama vključena ob koncu postopka odločanja.
98 V skladu s členom 21a Kadrovskih predpisov, prikazanim v točki 55 zgoraj, je obveznost obveščanja, ki je naložena uradniku, pogojena s tem, da „meni“, da so navodila, ki jih je dobil, nepravilna, in da je, če nadrejeni potrdi ta navodila, „prepričan“, da ta potrditev ni razumen odgovor na njegov pomislek.
99 V zvezi s tem je treba poudariti, da obveznost uradnika, da nadrejene obvesti o navodilih, za katera meni, da so nepravilna, ne more biti odvisna od tega, da je ta nepravilnost očitna. Člen 21a(1) Kadrovskih predpisov namreč pripisuje različne učinke navodilom, za katera se meni, da so nepravilna, in navodilom, ki so očitno nezakonita. Medtem ko je v prvem primeru uradnik, ki je obvestil o navodilih, za katera meni, da so nepravilna, nazadnje dolžan ta navodila izvršiti, če jih je potrdil neposredno nadrejeni organ, mu je v drugem primeru dovoljeno, da navodil ne izvrši kljub taki potrditvi.
100 Vendar zgolj dvom o pravilnosti navodil, ki jih dobi uradnik, ne more biti dovolj, da mora o njih obvestiti svoje nadrejene. Če bi moral uradnik na podlagi člena 21a Kadrovskih predpisov neposredno nadrejenega ali po potrebi neposredno nadrejeni organ obvestiti o vsakem dvomu, ki bi ga pri njem vzbudila dobljena navodila, bi bilo namreč delovanje uprave lahko ovirano zaradi pomislekov, ki bi se pojavljali v zvezi s številnimi navodili, ki jih nadrejeni dajo svojim podrejenim.
101 Tako disciplinska odgovornost uradnika ne bi mogla biti podana na podlagi neizpolnitve obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov, če uprava ne more ugotoviti vsaj, da bi pravilnost dobljenih navodil lahko pri uradniku vzbujala resen dvom, zlasti ob upoštevanju stopnje skrbnosti, ki se pričakuje od njega pri izvajanju njegovih nalog, in okoliščin, v katerih je bil seznanjen z navodili.
102 Tako je treba pri presoji, ali je moral zadevni uradnik nadrejene obvestiti o navodilih, za katera meni, da so nepravilna, na podlagi člena 21a Kadrovskih predpisov, upoštevati:
– prvič, dostopnost in zapletenost pravil, ki se uporabljajo;
– drugič, izobrazbo uradnika, raven njegove odgovornosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Evropske unije ter njegove izkušnje;
– tretjič, okoliščine, v katerih so bila ta navodila prejeta.
103 Da bi se ugotovilo, ali bi navodila lahko vzbujala resen dvom, ki bi uradniku nalagal, da nanje opozori, se je treba postaviti v trenutek, ko so bila ta navodila prejeta.
1) Dostopnost in zapletenost pravil, ki se uporabljajo
104 V obravnavani zadevi je iz sklepa o zavrnitvi pritožbe razvidno, da če je Parlament menil, da je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da navodila ne izpolnjujejo zahtev iz člena 104 finančne uredbe in člena 134(1)(c) pravil uporabe te uredbe, ter da posledično ni izpolnila obveznosti, da o tem obvesti svoje nadrejene, je to storil zato, ker je tožeča stranka po izobrazbi pravnica in ker je vedela, da je bilo pred tem podpisanih 36 obvestil o izjemi, „kar dokazuje sistematično uporabo, ki je težko združljiva z besedilom zgoraj navedenih dveh določb“.
105 Vendar na podlagi teh elementov ni mogoče šteti, da je tožeča stranka morala svoje nadrejene obvestiti o domnevno nezakonitih navodilih.
106 Javno naročanje je namreč urejeno z zapletenimi pravili, katerih poznavanje se ne more zahtevati od pravnika, ki je prejel splošno izobrazbo, zlasti ker se, kot izhaja iz njenega člena 2(1), točka 5, in člena 10(a), Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL 2014, L 94, str. 65), ki vsebuje splošne predpise o javnem naročanju, ki se uporabljajo v državah članicah, ne uporablja za pogodbe o nepremičninah. S tem se ta direktiva razlikuje od finančne uredbe in pravil njene uporabe, ki se uporabljajo v tej zadevi.
107 Po potrebi je zapletenost pravil o javnem naročanju potrjena s tem, da je Parlament v sklepu o zavrnitvi pritožbe tožeči stranki očital, da nadrejenih ni obvestila, da so navodila v nasprotju s členom 134(1)(c) pravil uporabe finančne uredbe, ki določajo pogoje, ki veljajo za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave v primeru skrajne nujnosti, ni pa omenil člena 134(1)(g) navedenih pravil, ki za pogodbe o nepremičninah naročniku nalaga obveznost, da opravi pregled lokalnega trga, čeprav v svojih vlogah, ne pa v izpodbijanem sklepu, trdi, da je EASO kršil tudi zadnjenavedeno določbo. Ta opustitev kaže vso težavnost tega, da bi pravnik brez specializacije obvladal vse vidike zadevnega področja.
108 Poleg tega dejstvo, da je bilo 36 obvestil o izjemi sestavljenih, preden je tožeča stranka podpisala sporni obvestili, ni dovolj za utemeljitev resnega dvoma o pravilnosti navodil, ki jih je dobila. Opredelitev teh obvestil kot „obvestil o izjemi“ namreč ni pomenila, da so nezakonita, temveč samo, da so namenjena utemeljitvi uporabe drugačnega postopka za oddajo javnih naročil od odprtega ali omejenega postopka, ki se uporablja za vsak „nakup“, ki ga opravijo institucije Unije, kot je navedeno v členu 104(5)(a) finančne uredbe.
109 Nasprotno pa je treba šteti, da je pogostost priprave obvestil o izjemi v uradu EASO lahko tožeči stranki dala misliti, da so pogoji za uporabo postopka s pogajanji brez predhodne objave izpolnjeni, ob upoštevanju okoliščin, v katerih je moral EASO ukrepati.
110 Razlogi, ki jih je Parlament navedel v izpodbijanem sklepu za utemeljitev tega, da je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da so navodila, ki jih je dobila, nezakonita in da zato pravilnost teh navodil vzbuja resen dvom, torej niso utemeljeni.
2) Izobrazba uradnika, raven njegove odgovornosti v institucijah, organih, uradih in agencijah Evropske unije ter njegove izkušnje
111 Parlament trdi, da je funkcija, ki jo je opravljala tožeča stranka, zlasti na podlagi informacij, do katerih je imela dostop, pomenila, da je vedela ali bi morala vedeti, da so navodila, ki jih je dobila, nepravilna.
112 V zvezi s tem Parlament navaja tri argumente.
113 Na prvem mestu, na obravnavi je trdil, da če je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da so navodila nezakonita, je bilo to zato, ker je imela kot vodja oddelka urada EASO za operacije in odredbodajalka visoko raven odgovornosti.
114 Vendar ta utemeljitev v izpodbijanem sklepu ni omenjena, čeprav je to bistveni element za ugotovitev, da je za tožečo stranko veljala obveznost obveščanja na podlagi člena 21a Kadrovskih predpisov. Kot je bilo navedeno v točki 62 zgoraj, morajo biti namreč v sklepu, s katerim se izreče disciplinski ukrep zaradi kršitve člena 21a Kadrovskih predpisov, navedeni vsi elementi, zaradi katerih je institucija menila, da sporna navodila vzbujajo resen dvom o njihovi zakonitosti.
115 Vsekakor je treba poudariti, da je bila tožeča stranka, ko je podpisala sporni obvestili, vodja oddelka za podporo na področju azila in da je bila zaprošena, naj nadomesti sodelavko, ki je bila vodja oddelka za operacije. Kot je razvidno iz Priloge A6 k tožbi, je tožeča stranka postala začasna vodja zadnjenavedenega oddelka šele 16. julija 2017, to je po podpisu spornih obvestil. Temu je treba dodati, da ta oddelek ni imel sektorjev za finance in javna naročila, ki sta bila del oddelka za administracijo.
116 Poleg tega, čeprav drži, da je tožeča stranka kot odredbodajalka imela posebno odgovornost, opisano v členu 65(5) in členu 66(1) finančne uredbe ter členu 44(1) sklepa št. 20 upravnega odbora urada EASO, sprejetega na podlagi člena 37 Uredbe št. 439/2010, je treba ugotoviti, da je bila za odredbodajalca imenovana 20. aprila 2017, to je nekaj tednov pred podpisom spornih obvestil, in da torej do teh podpisov ni mogla pridobiti veliko izkušenj na področju javnega naročanja. Poleg tega, kot je tožeča stranka poudarila na obravnavi, iz člena 44(2) in člena 45(1) zgoraj navedenega sklepa št. 20 izhaja, da mora odredbodajalec imeti možnost računati na postopke notranje kontrole. V obravnavani zadevi ni sporno, da sta sektorja za finance in javna naročila v okviru oddelka EASO za administracijo potrdila sporni obvestili.
117 Argument Parlamenta, omenjen v točki 113 zgoraj, je treba torej zavrniti.
118 Na drugem mestu, Parlament je v vlogah in na obravnavi trdil, da je to, da je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da so navodila nepravilna, in da je torej morala o tem obvestiti nadrejene, dokazano s tem, da je bila leta 2018 ureditev stavbe na Hiosu predmet običajnega postopka in da je avgusta 2018 tožeča stranka sprejela ukrepe za ureditev postopkov v zvezi s tema stavbama.
119 Tudi ta argument ni naveden v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, čeprav naj bi pojasnjeval razloge, zaradi katerih bi tožeča stranka morala meniti, da so sporna navodila nepravilna (glej točki 62 in 114 zgoraj).
120 Poleg tega so bili ti ukrepi za ureditev postopkov sprejeti po podpisu spornih obvestil, tako da se v nasprotju s pravilom, navedenim v točki 103 zgoraj, ne nanašajo na okoliščine, v katerih so bila navodila prejeta.
121 Vsekakor, če je tožeča stranka uredila različne postopke, tega ni storila zato, ker je ob podpisu spornih obvestil vedela, da so sporna navodila nezakonita, temveč ker sta bila julija in avgusta 2017 imenovana novi vodji sektorjev za finance in javna naročila v okviru oddelka urada EASO za administracijo, ki sta jo opozorila na domnevno storjene nepravilnosti. Poleg tega je OLAF decembra 2017 tožečo stranko obvestil, da je začel postopek v zvezi z nepravilnostmi in hujšimi kršitvami, ki naj bi jih storili izvršni direktor in drugi člani osebja urada EASO, zlasti v postopkih javnega naročanja. Natančneje, tožeča stranka je 17. avgusta 2018 predstavila pripombe o povzetku dejstev, ki ji ga je posredoval OLAF (glej točko 23 zgoraj).
122 Argument Parlamenta, omenjen v točki 118 zgoraj, je treba torej zavrniti.
123 Na tretjem mestu, Parlament v odgovoru na tožbo trdi, da je bila pogodba za stavbo na Hiosu sklenjena v nasprotju z mnenjem višjega vodstva.
124 Poleg tega, da tudi ta trditev ni navedena v izpodbijanem sklepu, ampak samo v povzetku dejstev, ki ga je pripravil OLAF, v nadaljevanju postopka ni bila natančneje pojasnjena. Višje vodstvo, ki naj bi nasprotovalo projektu, tako ni bilo identificirano in ni bilo dokazano, da je bila tožeča stranka obveščena o njegovem mnenju.
125 Argument Parlamenta, omenjen v točki 123 zgoraj, je treba torej zavrniti.
126 Iz zgornjih preudarkov izhaja, da na podlagi elementov, ki jih je Parlament navedel v zvezi s funkcijo in odgovornostmi tožeče stranke v uradu EASO, ni mogoče šteti, da je zakonitost navodil, ki jih je ta prejela, vzbujala resen dvom in da bi zato morala o tem obvestiti svoje nadrejene v skladu s členom 21a Kadrovskih predpisov.
3) Okoliščine, v katerih so bila navodila prejeta
127 Ker so bili elementi, na katere se sklicuje Parlament, zavrnjeni, je treba po potrebi poudariti, da Parlament v presoji, ki jo je opravil glede ravnanja, za katero je bil izrečen ukrep, ni pravno zadostno upošteval različnih okoliščin, v katerih so bila dana domnevno nezakonita navodila, čeprav so imele te odločilno vlogo v postopku podpisa spornih obvestil.
128 Na prvem mestu, kot je tožeča stranka navedla v svojih vlogah, ne da bi Parlament to izpodbijal, je množičen pritok migrantov, ki so bežali iz vojne v Siriji, povzročil migracijsko in humanitarno krizo zlasti na grški otokih Lesbos in Hios.
129 Natančneje, begunsko taborišče Mória na otoku Lesbos je opustošil požar, v tem taborišču in v taborišču Vial na otoku Hios pa so se razširili nemiri, tako da so delovne razmere za osebje in strokovnjake, ki so jih na ta otoka poslale države članice, postajale vse bolj nevarne, in to tako zelo, da so te države članice začele z odpoklici tega osebja in strokovnjakov.
130 Te okoliščine pomenijo nujni primer, ki izhaja iz potrebe po zagotovitvi varnosti osebja in strokovnjakov, ki so bili na otoka Lesbos in Hios poslani za upravljanje pritoka migrantov.
131 Na drugem mestu, kot je bilo navedeno že v točki 116 zgoraj, sta izbiro postopka s pogajanji brez predhodne objave potrdila sektorja za finance in javna naročila oddelka urada EASO za administracijo, ki sta bila posebej pristojna za to vprašanje. Poleg tega mu nista nasprotovala niti upravni odbor urada EASO niti Evropska komisija, ki je zastopana v tem upravnem odboru. p
132 Poleg tega sta bili sporni obvestili, kot poudarja tožeča stranka, podpisani na koncu postopka odločanja, ki je trajal že dolgo. Tako sta bili stavbi, ko je tožeča stranka 11. maja 2017 kot namestnica osebe A podpisala obvestilo o stavbi na otoku Lesbos, že izbrani v dopisih iz februarja 2017 za Lesbos in aprila 2017 za Hios, kot je razvidno iz prilog A19, A20 in A34 k tožbi. Dalje, z obvestilom z dne 11. maja 2017 o stavbi na otoku Lesbos je bilo dopolnjeno prvo obvestilo, ki ga je A podpisala 22. februarja 2017, da bi se dodalo 12 delovnih prostorov, dosegli cilji, določeni v navedenem obvestilu, in zagotovilo upoštevanje standardov, zahtevanih v Direktivi 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (UL 2013, L 180, str. 60).
133 Na tretjem mestu, tožeča stranka se je v času, ko je podpisala sporni obvestili, spopadala z zelo veliko delovno obremenitvijo, ker je morala hkrati opravljati funkcijo vodje oddelka urada EASO za podporo na področju azila in zagotavljati – resda z vodjo oddelka za administracijo – dnevno vodenje oddelka za operacije, katerega vodja, A, je bila odsotna zaradi bolezni.
134 To okoliščino bi moral ne samo Parlament upoštevati kot olajševalno okoliščino pri določitvi ukrepa, ki ga je bilo treba izreči tožeči stranki, temveč bi se morala upoštevati tudi pri ugotavljanju, ali je tožeča stranka kršila člen 21a Kadrovskih predpisov.
135 Na podlagi teh različnih elementov je očitno, da iz okoliščin, v katerih sta bili podpisani sporni obvestili, ni bilo mogoče ugotoviti, da je tožeča stranka kršila zgoraj navedeno določbo.
136 Parlament kritizira to stališče in proti ugotovitvam, omenjenim v točkah 128 in 129 ter točkah 131 in 132 zgoraj, navaja dva ugovora.
137 Najprej, Parlament trdi, da čeprav je bil položaj nujen, sta postopka, uporabljena za najem stavb na Lesbosu in Hiosu, trajala osem oziroma deset mesecev, tako da je EASO imel dovolj časa, da bi uporabil standardni postopek za oddajo javnega naročila v skladu s finančno uredbo in pravili njene uporabe. Pogoj, določen v členu 134(1)(c) teh pravil, v skladu s katerim je potrebno, da zaradi nujnega primera ni mogoče upoštevati rokov, zahtevanih za povabilo k predložitvi ponudb, naj zato ne bi bil izpolnjen.
138 Vendar ta utemeljitev ni upoštevna. Kar mora v okviru člena 21a Kadrovskih predpisov dokazati institucija, ni nezakonitost navodil, temveč dejstvo, da kljub resnemu dvomu o njihovi zakonitosti, kot je opredeljen v točkah 101 in 102 zgoraj, uradnik o njem ni obvestil nadrejenih.
139 Dalje, obstoja tega resnega dvoma ni mogoče presojati glede na okoliščine po prejemu domnevno nezakonitega navodila (glej točki 103 in 119 zgoraj).
140 Utemeljitev Parlamenta je torej treba zavrniti.
141 Dalje, Parlament trdi, da je treba odgovornost za napake, ki jih je domnevno storilo osebje sektorjev za finance in javna naročila, pripisati tožeči stranki. Člen 21, drugi odstavek, Kadrovskih predpisov namreč določa, da odgovornost podrejenih uradnika, ki vodi kateri koli oddelek, nikakor ne odvezuje njegove odgovornosti. Poleg tega člen 65(5) finančne uredbe določa, da zaposleni, ki so pristojni za izvajanje določenih poslov, potrebnih za izvrševanje proračuna in pripravo zaključnega računa, delujejo pod odgovornostjo odredbodajalca.
142 Vendar te trditve ni mogoče sprejeti.
143 Utemeljitev, ki jo je Parlament predstavil v zvezi s členom 21 Kadrovskih predpisov, je namreč brezpredmetna, ker ta določba predpostavlja, da med protagonisti obstaja hierarhična povezava, ki je v obravnavani zadevi ni bilo, ker tožeča stranka, vodja oddelka EASO za podporo na področju azila, ni bila nadrejena osebam, ki so pripravile sporni obvestili, v sektorjih za finance in javna naročila v okviru oddelka za administracijo.
144 Glede člena 65(5) finančne uredbe je treba poleg tega, da ga je treba razlagati v povezavi s členom 44(2) in členom 45(1) sklepa št. 20, na katera je bilo opozorjeno v točki 116 zgoraj, upoštevati, da je imela tožeča stranka v času, ko je podpisala sporni obvestili, malo izkušenj v funkciji odredbodajalca.
145 Vsekakor pa utemeljitev Parlamenta ne odvzema ničesar dejstvu, da niti upravni odbor EASO niti Komisija nista nasprotovala obvestilom o izjemi, kot sta sporni obvestili.
146 Utemeljitev Parlamenta je torej treba zavrniti.
147 Iz zgornjih preudarkov izhaja, da je Parlament kršil člen 21a Kadrovskih predpisov s tem, da je menil, da je tožeča stranka vedela ali bi morala vedeti, da so navodila, ki so ji bila dana za podpis spornih obvestil, nepravilna.
c) Tretji del prvega tožbenega razloga
148 S tretjim delom prvega tožbenega razloga, ki vsebuje dva očitka, tožeča stranka podredno – se pravi, če bi se neizpolnitev obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov štela za dokazano – trdi, da je Parlament glede na obseg dela, ki ga je morala opravljati, storil očitno napako pri presoji s tem, da ji je izrekel disciplinski ukrep.
149 V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je morala v času dejanskega stanja, to je maja in junija 2017, voditi na eni strani oddelek za podporo na področju azila na podlagi svoje pogodbe in na drugi strani oddelek urada EASO za operacije zaradi bolniškega dopusta sodelavke, A. Skupaj naj bi ta oddelka imela več kot 200 zaposlenih.
150 V zvezi s tem tožeča stranka trdi, da je morala poleg glavne dejavnosti teh oddelkov skrbeti za ocenjevanje uspešnosti, zaposlovanje, neprekinjene napotitve strokovnjakov držav članic, predsedovanje načrtovanim sestankom s točkami za stike držav članic, spremljanje vse večjega sodelovanja s Turčijo in spremljanje javnega naročanja v povezavi z oddelkoma za administracijo in operacije.
151 Ob upoštevanju delovne obremenitve, ki so jo zahtevale te dejavnosti, tožeča stranka trdi, da so bili njeni delovniki zelo dolgi, kar dokazujejo na eni strani njeni rokovniki in na drugi strani register njenih prihodov in odhodov.
152 Parlament meni, da trditve tožeče stranke niso dopustne in da niso utemeljene.
1) Dopustnost tretjega dela prvega tožbenega razloga
153 Parlament meni, da tretji del prvega tožbenega razloga ni dopusten, saj tožeča stranka trditve, ki jo vsebuje, v pritožbi ni navedla.
154 V zvezi s tem je treba opozoriti, da v skladu s sodno prakso pravilo o skladnosti med predhodno pritožbo in poznejšo tožbo zahteva, da se je treba na tožbeni razlog ali očitek, ki se navaja pred sodiščem Unije, sklicevati že v okviru predhodnega postopka, zato da se je lahko OI dovolj natančno seznanil z očitki, ki jih zadevna oseba uveljavlja zoper izpodbijani sklep, sicer ta razlog ni dopusten. To pravilo je utemeljeno s samim ciljem predhodnega postopka, katerega namen je omogočiti mirno rešitev sporov, ki nastanejo med uradniki in upravo. Iz navedenega sledi, da lahko v tožbah, ki jih vložijo uradniki, predlogi, predstavljeni pred sodiščem Unije, vsebujejo le izpodbojne razloge, ki imajo enako podlago kot izpodbojni razlogi, navedeni v pritožbi, pri čemer je te izpodbojne razloge pred sodiščem Unije vseeno mogoče razviti s predstavitvijo tožbenih razlogov in argumentov, ki niso nujno navedeni v pritožbi, vendar so z njo tesno povezani (glej sodbo z dne 16. junija 2021, Lucaccioni/Komisija, T‑316/19, EU:T:2021:367, točka 90 (neobjavljena) in navedena sodna praksa).
155 V obravnavani zadevi je treba poudariti, da je tožeča stranka v točkah od 46 do 49 pritožbe navedla trditve, omenjene v točkah od 149 do 151 zgoraj.
156 Drži, da namen teh trditev ni bil dokazati, da je ukrep, ki ji je bil izrečen, pretiran, kar bi bilo v nasprotju s členom 10(a) Priloge X h Kadrovskim predpisom, temveč ugotoviti, da okoliščine, da pred podpisom spornih obvestil niso bila opravljena temeljita preverjanja, ni mogoče razlagati, kot da pomeni, da ni izpolnila obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov.
157 Vendar je v sodni praksi navedeno, da je predhodni postopek neformalen in zadevne osebe v tej fazi navadno delujejo brez pomoči odvetnika, zato uprava pritožb ne more razlagati ozko, ampak jih mora, nasprotno, presojati široko (sodbi z dne 7. maja 2019, WP/EUIPO, T‑407/18, neobjavljena, EU:T:2019:290, točka 119, in z dne 8. septembra 2021, AH/Eurofound, T‑630/19, neobjavljena, EU:T:2021:538, točka 42).
158 Poleg tega namen člena 91 Kadrovskih predpisov, iz katerega izhaja pravilo o skladnosti, ni strogo in dokončno zavezovati morebitne faze sodnega postopka, ker tožba ne spreminja niti vzroka niti predmeta pritožbe (sodbi z dne 7. maja 2019, WP/EUIPO, T‑407/18, neobjavljena, EU:T:2019:290, točka 119, in z dne 14. decembra 2018, TP/Komisija, T‑464/17, neobjavljena, EU:T:2018:1006, točka 33).
159 Ob upoštevanju tesne povezave med izrečenim ukrepom in ugotovitvijo neizpolnitve obveznosti v disciplinskem postopku ter glede na duh odprtosti, ki mora voditi razlago pritožb na področju javnih uslužbencev, je treba v skladu s sodno prakso, na katero je bilo opozorjeno v točkah 157 in 158 zgoraj, šteti, da so trditve, predstavljene v tretjem delu prvega tožbenega razloga, dopustne.
2) Utemeljenost tretjega dela prvega tožbenega razloga
i) Prvi očitek: obseg delovne obremenitve tožeče stranke v času dejanskega stanja
160 Tožeča stranka s prvi očitkom OI Parlamenta očita, da obsega njene delovne obremenitve v času dejanskega stanja ni upošteval kot olajševalno okoliščino.
161 V zvezi s tem je treba poudariti, da je tožeča stranka v dopisu z dne 22. novembra 2019 generalnega sekretarja Parlamenta prosila, naj upošteva te okoliščine: okvir humanitarne krize, dejstvo, da je sodelovala na koncu obeh zadevnih postopkov za oddajo javnega naročila, njeno čezmerno delovno obremenitev, ki je bila obsežno opisana, njeno ravnanje med celotno kariero in njeno popolno sodelovanje v vseh fazah preiskave.
162 Generalni sekretar Parlamenta je v spremnem dopisu k izpodbijanemu sklepu z dne 9. januarja 2020 trdil, da je „zelo pozorno analiziral vse elemente, ki mu jih je tožeča stranka poslala v dopisu z dne 22. novembra 2019“, da je „opazil, da je bila njena delovna obremenitev takrat zelo velika“, in da je „v celoti upošteval posebej težavne razmere, v katerih je morala opravljati svoje naloge“.
163 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da je v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, generalni sekretar Parlamenta upošteval obseg dela, ki ga je imela v času dejanskega stanja, ko se je odločil sprejeti sklep, s katerim ji je izrekel ukrep.
ii) Drugi očitek: sklep Parlamenta, da se tožeči stranki izreče ukrep
164 S trditvami, omenjenimi v točkah od 148 do 151 zgoraj, tožeča stranka splošneje izpodbija sklep, s katerim ji je bil izrečen ukrep. Meni, da tudi če bi bila ugotovljena neizpolnitev obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov, bi se OI Parlamenta moral odpovedati temu, da ji izreče ukrep.
165 V zvezi s tem je treba opozoriti, da člen 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom ne določa stalnega razmerja med ukrepi, navedenimi v njej, in kategorijami neizpolnitev obveznosti, ki jih storijo uradniki (glej v tem smislu sodbi z dne 5. junija 2019, Bernaldo de Quirós/Komisija, T‑273/18, neobjavljena, EU:T:2019:371, točka 126, in z dne 11. aprila 2016, FU/Komisija, F‑49/15, EU:F:2016:72, točka 122).
166 Vendar ta določba izrecno zahteva obstoj sorazmernosti med izrečenim disciplinskim ukrepom in težo storjene kršitve.
167 Za to določa, vendar ne izčrpno, merila, ki jih mora OI upoštevati pri izbiri ukrepa, da izpolni zahtevo po sorazmernosti. Med temi merili so med drugim „okoliščine, v katerih je do [kršitve] prišlo“.
168 Iz teh elementov se je v sodni praksi v zvezi s sorazmernostjo sklepalo, da mora določitev ukrepa temeljiti na celoviti presoji, ki jo mora OI ob upoštevanju meril iz člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom opraviti glede vseh konkretnih dejstev in vseh okoliščin v vsakem posamičnem primeru (glej v tem smislu sodbi z dne 5. junija 2019, Bernaldo de Quirós/Komisija, T‑273/18, neobjavljena, EU:T:2019:371, točka 126, in z dne 11. aprila 2016, FU/Komisija, F‑49/15, EU:F:2016:72, točka 122).
169 OI mora tako v sklepu, s katerim izreče ukrep, navesti razloge, zaradi katerih je glede na dejstva in okoliščine zadeve izrekel en ukrep namesto drugega (glej točki 61 in 63 zgoraj).
170 Sodišče Unije mora, ko odloča o vprašanju v zvezi s tem, preveriti, ali so posebna dejstva in okoliščine zadeve, ki jih je OI omenil v sklepu, s katerim je bil izrečen ukrep, zajeti s pravnima pojmoma obteževalnih ali olajševalnih okoliščin (glej v tem smislu sodbo z dne 9. junija 2021, DI/ECB, T‑514/19, v pritožbenem postopku, EU:T:2021:332, točka 196).
171 Sodišče Unije mora v okviru nadzora preveriti tudi, ali je bila presoja okoliščin, ki jo je opravil disciplinski organ, opravljena sorazmerno, ne glede na to, ali so te okoliščine obteževalne ali olajševalne (glej v tem smislu sodbi z dne 16. marca 2004, Afari/ECB, T‑11/03, EU:T:2004:77, točka 203, in z dne 9. septembra 2010, Andreasen/Komisija, T‑17/08 P, EU:T:2010:374, točki 146 in 147).
172 Ta zahteva izhaja iz člena 47 Listine o temeljnih pravicah, v skladu s katerim ima vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.
173 Da bi bilo pravno sredstvo učinkovito, namreč zahteva, da je lahko „kazen“ predmet poznejšega nadzora sodnega organa, ki je pristojen, da v celoti preveri sorazmernost kršitve in ukrepa, kadar tega izreče upravni organ, ki – kot v obravnavani zadevi velja za generalnega sekretarja Parlamenta – sam ne izpolnjuje pogojev iz člena 47 Listine o temeljnih pravicah (glej v tem smislu sodbi z dne 15. maja 2012, Nijs/Računsko sodišče, T‑184/11 P, EU:T:2012:236, točka 85 in navedena sodna praksa, in z dne 9. junija 2021, DI/ECB, T‑514/19, v pritožbenem postopku, EU:T:2021:332, točka 197; glej v tem smislu tudi sodbo ESČP z dne 31. marca 2015, Andreasen proti Združenemu kraljestvu in 26 drugim državam članicam Evropske unije, CE:ECHR:2015:0331DEC002882711, točka 73).
174 Na podlagi člena 3 Priloge IX h Kadrovskim predpisom lahko generalni sekretar Parlamenta, ko odloči, da je treba v zvezi s tožečo stranko ugotoviti neizpolnitev obveznosti iz člena 21a Kadrovskih predpisov, med naslednjimi možnostmi izbere tisto, ki se mu zdi najprimernejša glede na dejansko stanje v obravnavani zadevi.
175 Na prvem mestu, ni mu treba sprejeti nobenega disciplinskega ukrepa (člen 3(1)(b) Priloge IX h Kadrovskim predpisom).
176 Na drugem mestu, lahko, ne da bi sprejel tak ukrep, odloči, da uradnika opomni (člen 3(1)(b) Priloge IX h Kadrovskim predpisom).
177 Na tretjem mestu, začne lahko disciplinski postopek brez posvetovanja z disciplinsko komisijo, ki se konča s pisnim opozorilom ali opominom (člen 3(1)(c)(i) in člen 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom).
178 Na četrtem mestu, začne lahko disciplinski postopek pred disciplinsko komisijo, kar mu omogoča, da izreče strožje ukrepe (člen 3(1)(c)(ii) in člen 9 Priloge IX h Kadrovskim predpisom).
179 V obravnavani zadevi je iz spisa razvidno, da se je generalni sekretar Parlamenta 8. novembra 2019 s tem, da je tožeči stranki izrekel ukrep, ne da bi zadevo predložil disciplinski komisiji, odločil za tretjo možnost, navedeno v točki 177 zgoraj.
180 V spremnem dopisu k izpodbijanemu sklepu z dne 9. januarja 2020 je generalni sekretar Parlamenta svojo odločitev utemeljil s temi elementi:
– posebne nujne okoliščine, povezane s humanitarno krizo;
– dejstvo, da je EASO v teh okoliščinah zelo redno uporabljal izredne postopke za oddajo javnih naročil;
– dejstvo, da je tožeča stranka od sodelavcev, pristojnih za javna naročila in operacije, dobila zagotovilo, da je vse v skladu z zakonskimi zahtevami;
– omejena vpletenost tožeče stranke v zadevah ob koncu postopka in dejstvo, da ni bila odgovorna za prvotne odločitve o oddaji javnih naročil;
– dejstvo, da je bila delovna obremenitev tožeče stranke takrat zelo velika;
– njeno delo, ki mu ni mogoče ničesar očitati.
181 Kot je tožeča stranka poudarila na obravnavi, je teh šest okoliščin zanjo ugodnih in namigujejo, da če bi bilo treba ugotoviti njeno odgovornost, bi se ta morala šteti za manjšo.
182 Kot so te okoliščine omenjene v dopisu z dne 9. januarja 2020, naj bi torej utemeljevale odločitev OI Parlamenta, da ugotovi neizpolnitev obveznosti, vendar ne izreče ukrepa, tožečo stranko pa opomni ali ji kvečjemu izreče pisno opozorilo, kot je določeno v členu 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.
183 Vendar okoliščine, ki jih je OI Parlamenta omenil v dopisu z dne 9. januarja 2020, ne zagotavljajo nobene podlage, ki bi lahko utemeljevala izbiro najstrožjega možnega ukrepa, ne da bi bila zadeva predložena disciplinski komisiji, in sicer opomina.
184 Iz navedenega je treba sklepati, da je ob upoštevanju elementov, ki jih je OI Parlamenta navedel v podporo izpodbijanemu sklepu, ukrep, ki je bil izrečen tožeči stranki, nesorazmeren glede na neizpolnitev obveznosti, ki se ji očita.
185 Parlament je na obravnavi trdil, da je bil med ukrepi, ki so navedeni v členu 11 Priloge IX h Kadrovskim predpisom, najstrožji ukrep izbran, ker je podpis spornih obvestil Uniji povzročil veliko škodo.
186 Poleg tega je pojasnil, da je ta element opisan na strani 3 poročila o upravni preiskavi, na katero napotuje peto sklicevanje v izpodbijanem sklepu.
187 Vendar je treba poudariti, da se peto sklicevanje v izpodbijanem sklepu glasi tako: „ob upoštevanju sklepnih ugotovitev poročila o upravni preiskavi z dne 7. junija 2019“.
188 To sklicevanje torej ne napotuje na celotno poročilo o upravni preiskavi, temveč samo na splošno na sklepne ugotovitve tega poročila, v katerih nikakor ni omenjena škoda, ki naj bi Uniji nastala zaradi podpisa spornih obvestil.
189 Vsekakor je treba opozoriti, da morajo biti v skladu z ustaljeno sodno prakso (glej v tem smislu sodbe z dne 28. marca 1996, V/Komisija, T‑40/95, EU:T:1996:45, točka 36; z dne 10. septembra 2019, DK/ESZD, T‑217/18, neobjavljena, EU:T:2019:571, točka 149, in z dne 21. oktobra 2015, AQ/Komisija, F‑57/14, EU:F:2015:122, točka 113) obteževalne okoliščine tako kot olajševalne okoliščine opisane v izpodbijanem sklepu. Iz razlogov, navedenih v točkah od 165 do 173 zgoraj, morajo namreč preudarki, ki jih je OI upošteval v podporo disciplinskemu sklepu, biti taki, da utemeljujejo ukrep, ki ga je izrekel zadevni osebi.
190 Iz istega razloga okoliščin, ki so za tožečo stranko neugodne in so navedene v točki VI poročila o upravni preiskavi, v skladu s katerimi bi „kot izkušena uradnica, pravnica po izobrazbi in nekdanja sodnica v Belgiji, […] morala preveriti spoštovanje veljavnih pravil in postopkov“ ter „je sprejela delovno mesto, za katero po svojih besedah ni bila dobro pripravljena“, ni mogoče upoštevati za utemeljitev dejstva, da ji je bil izrečen opomin namesto opozorila ali preprostega opomina, ob domnevi, da ji mora biti ukrep izrečen, čeprav je bil disciplinski postopek začet brez sodelovanja disciplinske komisije.
191 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da na podlagi elementov, ki jih je Parlament navedel v izpodbijanem sklepu, ni mogoče ugotoviti, da je ukrep, ki je bil izrečen tožeči stranki, v skladu z zahtevo po sorazmernosti iz člena 10 Priloge IX h Kadrovskim predpisom.
192 Zaradi take napake je treba ugotoviti, da je drugi očitek tretjega dela prvega tožbenega razloga dopusten in utemeljen.
193 Ker je bilo ugotovljeno, da je prvi tožbeni razlog v drugem delu in drugem očitku tretjega dela utemeljen, je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba preučiti drugi tožbeni razlog.
IV. Stroški
194 V skladu s členom 134(1) Poslovnika se plačilo stroškov na predlog naloži neuspeli stranki.
195 Ker v obravnavani zadevi Parlament s predlogi ni uspel, se mu v skladu s predlogi tožeče stranke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (četrti razširjeni senat)
razsodilo:
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 19. decembra 2019, s katerim je bil osebi OT izrečen opomin, se razglasi za ničen.
2. Parlamentu se naloži plačilo stroškov.
Frendo | | Martín y Pérez de Nanclares |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 23. marca 2022.
Podpisi