Obvestilo v UL

 

Tožba, vložena 11. avgusta 2005 - ADOMEX International B. V. proti Komisiji

(Zadeva T-315/05)

Jezik postopka: nizozemščina

Stranki

Tožeča stranka: ADOMEX International B. V. (zastopnika: G. Van der Wal in T. Boesmans, Rechtsanwälte)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Odločba Komisije C(2005) 592 konč. z dne 16. marca 2005 v zadevi N 372/2003 naj se razglasi za nično;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka uvaža in ima trgovino na debelo z izdelki iz gojenega cvetja, predvsem pa uvaža različne vrste zelenja, v glavnem iz tretjih držav za nadaljnjo obdelavo na Nizozemskem.

Izpodbija odločbo Komisije, s katero slednja ni ugovarjala spremembi ureditve pomoči v sektorju gojenja cvetja, ki je bila odobrena v okviru zadev N 766/95 in NN 84/00. Na to pomoč se nanaša uredba o sektorsko specifični dajatvi za izdelke iz gojenega cvetja (Vakheffing Bloemkwerkerijproducten), ki jo obračunava tržna vrtnarsko združenje (Productschap Tuinbouw), ki je del nizozemskega gospodarskega združenja javnega prava.

V podporo svoji tožbi tožeča stranka uveljavlja, da Komisija neupravičeno ni preverila, ali je ureditev pomoči združljiva skupnim trgom in ali predstavlja kršitev členov 23 ES in 25 ES. Tako je kršila tudi obveznost obrazložitve iz člena 253 ES.

Izpodbijana odločba krši člene 23 ES in 25 ES. Pri ureditvi pomoči, ki jo je Komisija odobrila, ne gre za notranji davek v smislu člena 90 ES, ampak za dajatev z enakim učinkom, kot ga ima carina v smislu členov 23 ES in 25 ES. To izhaja iz tega, da dajatev domačega in uvoženega izdelka ne obremenjuje v enaki meri, na isti proizvodni stopnji in na podlagi enakih dejstev, in da ne obstaja enakovrstna ali konkurenčna domača proizvodnja v zvezi z obremenjenim uvoženim izdelkom, tako da ni mogoče govoriti o sistemu notranjih dajatev.

Odločba Komisije je poleg tega nerazumljiva, najmanj pa je pomanjkljivo obrazložena in zaradi tega krši člen 243 ES. Komisija se v Odločbi sklicuje na prejšnje odločbe, ki niso vsebovale obrazložitve ali v katerih je odobrila popolnoma drugačne dajatve, kot so predmet presoje v sporni odločbi. Poleg tega je Komisija storila očitno napačno presodila dejstva, med drugim, ker je v Odločbi ugotovila, da se sporni davek ne obračunava za uvožene izdelke.

Končno tožeča stranka uveljavlja, da kot zadevna stranka ni imela možnosti, da bi predložila stališča, in ni mogla izvrševati procesnih pravic po členu 88(2) ES.

____________