Zadeva T‑496/10
Bank Mellat
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu zaradi preprečevanja širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega pravnega varstva – Očitna napaka pri presoji“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 29. januarja 2013
1. Postopek – Sklep ali uredba, ki med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Nov element – Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov
2. Temeljne pravice – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sklicevanje s strani pravne osebe, ki je pojavna oblika držav – Dopustnost – Postopkovna pravila za tožbe pri Evropskem sodišču za človekove pravice – Nedopustnost tožb, ki jih vložijo vladne organizacije – Možnost uporabe pred sodiščem Unije – Izključitev
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 17, 41 in 47)
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Minimalne zahteve
(člen 296, drugi odstavek PDEU; uredbe Sveta št. 423/2007, člen 15(3), št. 961/2010, člen 36(3) in št. 267/2012, člen 46(3); Sklep Sveta 2010/413, člen 24(3))
4. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Obveznost obvestitve subjekta o dokazih proti njemu – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(4) in (6))
5. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravice, ki so pogojene z vložitvijo ustreznega zahtevka pri Svetu
(uredbe Sveta št. 423/2007, št. 961/2010 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413)
6. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Ničnostna tožba, ki jo vloži subjekt, na katerega se nanaša sklep o zamrznitvi sredstev – Deljeno dokazno breme – Sodni nadzor
(uredbe Sveta št. 423/2007, št. 668/2010, št. 961/2010, št. 1245/2011 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413)
7. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali to širjenje podpirajo – Akti Unije, s katerimi je naložena zamrznitev sredstev – Ozemeljsko področje uporabe
(uredbe Sveta št. 423/2007, člen 18, št. 961/2010, člen 39, in št. 267/2012, člen 49)
1. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 32.)
2. V pravu Unije ni določb, s katerimi bi bilo za pravne osebe, ki so pojavna oblika držav, izključeno varstvo temeljnih pravic. Členi 17, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavljajo pravice „vseh oseb“, kar vključuje pravne osebe. Te osebe se lahko torej sklicujejo na te pravice pred sodiščem Unije, če ustrezajo njihovemu statusu pravne osebe.
Taka izključitev varstva temeljnih pravic prav tako ne more temeljiti na členu 34 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, v skladu s katerim tožbe, ki jih pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložijo vladne organizacije, niso dopustne.
(Glej točke od 36 do 38 in 41.)
3. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 49 do 51.)
4. Načelo spoštovanja pravice do obrambe po eni strani določa, da se zadevnemu subjektu sporočijo dokazi, uporabljeni proti njemu za utemeljitev akta, ki posega v njegov položaj. Drugič, omogočiti mu je treba, da ustrezno izrazi svoje stališče o teh dokazih.
Zato je treba v zvezi s prvim aktom o zamrznitvi sredstev nekega subjekta bremenilna dejstva zadevni osebi posredovati ali hkrati s sprejetjem zadevnega akta ali takoj, ko je mogoče, po tem sprejetju, razen če temu nasprotujejo nujni preudarki v zvezi z varnostjo v Uniji ali njenih državah članicah oziroma v zvezi z vodenjem njihovih mednarodnih odnosov. Ko je akt sprejet, ima zadevni subjekt na predlog tudi pravico, da izrazi svoje stališče o teh dejstvih. Z enako izjemo je treba zadevnemu subjektu pred sprejetjem vsakega poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev sporočiti nova dejstva v njegovo breme in mu omogočiti, da izrazi svoje stališče.
Tako posredovanje predloga za sprejetje omejevalnega ukrepa zamrznitve sredstev naslovniku po izteku roka, ki je določen za predložitev stališč, ne omogoča pravočasnega dostopa do elementov iz spisa in torej vodi do kršitve pravice do obrambe.
Poleg tega glede načela učinkovitega sodnega varstva učinkovitost pravnega nadzora vključuje to, da mora zadevni organ Unije kar najnatančneje obvestiti zadevni subjekt o razlogih za omejevalni ukrep, in to ob sprejetju ukrepa ali vsaj čim prej po odločitvi, zato da zadevnemu subjektu omogoči, da pravočasno vloži pravno sredstvo. Spoštovanje obveznosti, da se sporočijo navedeni razlogi, je namreč nujno zato, da se naslovnikom omejevalnih ukrepov omogoči obramba njihovih pravic v kar najboljših okoliščinah in da se ob popolnem poznavanju razlogov odločijo, ali je smiselno, da se obrnejo na sodišče Unije, ter da se sodišču Unije popolnoma omogoči nadzor nad zakonitostjo zadevnega akta, za kar je pristojno.
Tako nejasnost razlogov, ki upravičujejo sprejetje sklepa o zamrznitvi sredstev in poznejša sporočitev predloga za sprejetje tega sklepa pomenijo kršitev pravice naslovnika tega sklepa do učinkovitega sodnega varstva.
(Glej točke 53, 54, 56, 85, 96 in 105.)
5. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 55.)
6. Glej besedilo sodbe.
(Glej točko 111.)
7. Glej besedilo sodbe.
(Glej točke od 122 do 124.)