Tožba, vložena 21. decembra 2011 - Italija proti Komisiji

(Zadeva T-661/11)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Italijanska republika (zastopnik: G. Aiello, avvocato dello Stato)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

Sklep Komisije C(2011) 7105 z dne 14. oktobra 2011 naj se v delu, v katerem iz financiranja Skupnosti izključuje in nalaga v breme proračuna Italijanske republike nekatere izdatke v okviru Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, razglasi za ničen.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Izpodbijani sklep v tej zadevi je rezultat dveh preiskav, ki jih je začela Komisija, za tržna leta za mleko 2003/2004, 2004/2005, 2005/2006 in 2006/2007, in v zvezi s tem se s tem sklepom v breme Italije predlaga finančni popravek v skupni višini 85.625.455,00 EUR.

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja:

a)    Kršitev in/ali napačna uporaba člena 11 Uredbe (ES) št. 885/2006² z dne 21. junija 2006 in Smernic za izračun finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna jamstvenega oddelka EKUJS, Dokument št. VI/5330/97 sprejet 23. decembra 1997 in kršitev člena 230 Pogodbe ES zaradi zlorabe pooblastil.

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da je uporaba pavšalnega popravka v obravnavanem primeru nedopustna, saj je bilo po izvedbi pregledov - čeprav v nekaterih primerih pozno - mogoče ugotoviti morebitna "nezadostna pojasnila", naložiti sankcije avtorjem lažnih izjav, ter tako izterjati dodatne dajatve, ki bi jih bilo treba plačati, ter tako preprečiti nastanek gospodarske škode skladom Skupnosti zaradi nezadostnih prihodkov.

b)    Kršitev in/ali napačna razlaga členov 21 in 22(1)(b) Uredbe (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004.

Tožeča stranka v zvezi s tem trdi, da se veljavna zakonodaja v zvezi s pregledi kupcev ne nanaša na število teh pregledov, temveč na odstotek mleka, ki ga je treba pregledati, in ki mora predstavljati najmanj 40 % mleka priglašenega pred popravkom za zadevno obdobje. Očitno je namreč, da je dejavnik tveganja za sistem financiranja EKUJS tesno povezan s celotno količino mleka proizvedenega v posamezni državi članici. In prav na podlagi te količine je treba presojati tveganje za škodo, ki lahko za sklade Skupnosti nastane zaradi neplačila dodatne dajatve.

c)    Kršitev in/ali napačna uporaba že člena 11 že navedene Uredbe (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 in Smernic za izračun finančnih posledic ob pripravi odločbe o potrditvi obračuna jamstvenega oddelka EKUJS, Dokument št. VI/5330/97 sprejet 23. decembra 1997 ter kršitev načela sorazmernosti in kršitev člena 230 Pogodbe ES zaradi zlorabe pooblastil.

Po mnenju države članice, ki je tožeča stranka, je Komisija za oceno možnega presežka kvote in posledične višine dajatve uporabila odstotek finančnega popravka, k čemur je prištela presežek kvote nacionalne proizvodnje, in ga za zaključni račun ločeno porazdelila na posamezne dežele, v katerih se izvaja nadzor. Toda, s tovrstnim pristopom koncept pavšalnega popravka pomeni samovoljnost, ki pomeni kršitev načela sorazmernosti.

d)    Tožeča stranka nazadnje trdi, da je bil kršen in/ali napačno uporabljen člen 253 Pogodbe ES zaradi neobrazložitve ali nezadostne obrazložitve.

____________

¹ - Uredba Komisije (ES) št. 885/2006 z dne 21. junija 2006 o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 glede akreditacije plačilnih agencij in drugih organov ter potrditve obračunov Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) (UL L 171, str. 90-110).

² - Uredba Komisije (ES) št. 595/2004 z dne 30. marca 2004 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1788/2003 o uvedbi dajatve v sektorju mleka in mlečnih proizvodov