SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 7. septembra 2006(*)
„Znamka Skupnosti − Postopek z ugovorom – Prejšnje nacionalne figurativne in besedne znamke PAM‑PAM − Prijava besedne znamke Skupnosti PAM‑PIM’S BABY‑PROP − Relativni razlogi za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T‑133/05,
Gérard Meric, stanujoč v Parizu (Francija), ki ga zastopa P. Murzeau, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa A. Rassat, zastopnik,
tožena stranka,
druga stranka pred odborom za pritožbe UUNT je
Arbora & Ausonia, SL, s sedežem v Barceloni (Španija),
katere predmet je tožba proti odločbi prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 17. januarja 2005 v zadevi R 250/2004‑1, ki se nanaša na ugovor imetnika nacionalnih besednih in figurativnih znamk PAM‑PAM proti registraciji besedne znamke PAM‑PIM’S BABY‑PROP (postopek z ugovorom številka B 505 067),
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, F. Dehousse in M. Šváby, sodnika,
sodna tajnica: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 17. marca 2005,
na podlagi odgovora, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 15. julija 2005,
na podlagi obravnave z dne 8. decembra 2005
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 9. julija 2001 vložila prijavo znamke Skupnosti na Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak PAM‑PIM’S BABY‑PROP.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, sodijo v razred 16 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev za klasifikacijo znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen, in naj bi ustrezali opisu: „plenice iz papirja ali celuloze (za enkratno uporabo)“.
4 Prijava znamke je bila 21. januarja 2002 objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 7/02.
5 Družba Arbora & Ausonia, SL (v nadaljevanju: Arbora & Ausonia) je 19. aprila 2002 vložila ugovor zoper registracijo prijavljene znamke, ki je temeljil na treh prejšnjih španskih znamkah, ki so prikazane spodaj:
– besedna znamka PAM-PAM št. 855 391, registrirana 7. oktobra 1981 za naslednje proizvode iż razreda 25 Nicejskega aranžmaja: „vse vrste konfekcijskih oblačil, zlasti plenice, čevlji“;
– figurativna znamka PAM-PAM št. 1 146 300, registrirana 7. maja 1991 za „plenice iz papirja ali celuloze (za enkratno uporabo)“ iz razreda 16 Nicejskega aranžmaja;
– besedna znamka PAM-PAM Servicio de Merchandising, SA št. 1 153 492, registrirana 20. aprila 1988 za naslednje proizvode iz razreda 5 Nicejskega aranžmaja: „menstruacijske hlačke, sanitarne brisače, vpijajoče obveze, menstruacijski povoji in vložki, sterilne gaze, vata za obveze za medicinske namene“.
6 Ugovor, ki temelji na členu 8(1)(b) Uredbe št. 40/94, se je nanašal na vse proizvode, ki so označeni v prijavi znamke Skupnosti.
7 Z odločbo št. 289/2004 je oddelek za ugovore 9. februarja 2004 odločil o ugovoru, ki ga je vložila Arbora & Ausonia, zavrnil prijavo znamke Skupnosti in odredil, naj stroške nosi tožeča stranka.
8 V obrazložitvi odločbe, ki temelji le na prejšnji figurativni znamki PAM‑PAM, je oddelek za ugovore v bistvu zatrjeval, da so bili zadevni proizvodi enaki in da je med zadevnimi znaki obstajala slušna podobnost. Oddelek za ugovore je ugotovil, da obstaja verjetnost zmede v upoštevni javnosti v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
9 Tožeča stranka je 6. aprila 2004 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.
10 Poročevalec je 19. novembra 2004 stranki obvestil, da je nameraval odboru za pritožbe predlagati, naj ne upošteva le prejšnje figurativne znamke PAM‑PAM, edine, ki jo je preučil oddelek za ugovore, ampak tudi preostali prejšnji znamki iz ugovora. UUNT je na obravnavi podrobneje navedel, da stranki glede tega odboru za pritožbe nista predložili stališč.
11 Z odločbo z dne 17. januarja 2005 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), ki jo je tožeča stranka prejela 20. januarja 2005, je odbor za pritožbe pritožbo zavrnil. V bistvu je menil, da obstaja zlasti ob upoštevanju pomembnih podobnosti med prijavljeno znamko in prejšnjo besedno znamko PAM‑PAM zelo močna podobnost med proizvodi in bistvenim razlikovalnim učinkom prejšnje besedne znamke PAM-PAM, navedene vidne in slušne razlike niso bile take, da bi bilo mogoče izključiti obstoj verjetnosti zmede (točka 28 izpodbijane odločbe). Ker je odbor za pritožbe to ugotovil, je odločil, da preostalih dveh znamk, ki sta bili navedeni v postopku z ugovorom, ni treba dalje preizkusiti.
Predlogi strank
12 Tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– „enostavno spremeni“ izpodbijano odločbo;
– zavrne ugovor, ki ga vložila družba Arbora & Ausonia zoper registracijo znamke PAM-PIM’S BABY-PROP;
– družbi Arbora & Ausonia naloži plačilo stroškov.
13 UUNT predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Uvodne ugotovitve
14 Najprej je treba poudariti, da tožeča stranka na obravnavi 7. decembra 2005 ni bila prisotna. S prvim telefaksom z dne 8. decembra 2005 je Sodišče prve stopnje obvestila, da „naj bi [ji] ovira v zadnjem trenutku onemogoč[ila] prisotnost“. Podrobneje je navedla, da „je namerava[la] [Sodišče prve stopnje] o tem nemudoma obvestiti, da bi lahk[o] organiziralo [svojo] obravnavo“ in ga je prosila, naj jo „obvesti o datumu, ko naj bi bila izda[na] odločba“. V drugem telefaksu z dne 7. decembra 2005 je tožeča stranka navedla, da je želela, da bi bila obravnava, „če [bi] bilo to mogoče“, prestavljena z januarja na naslednji mesec, februar, s tem da se je sklicevala na „oviro, ki je čisto osebne narave in ki je nastala v zadnjem trenutku“. Zaradi protislovnosti sporočil, neizbežnosti obravnave in v vsakem primeru pomanjkljivosti obrazložitve predloga tožeče stranke, je peti senat odločil, da ne ugodi navedenemu predlogu o prestavitvi obravnave.
15 Dalje je treba šteti, da čeprav je formalni namen predlogov tožeče stranke sprememba izpodbijane odločbe, je iz vsebine tožbe jasno razvidno, da je s to tožbo tožeča stranka vložila tožbo za razveljavitev izpodbijane odločbe, ker naj bi odbor za pritožbe napačno menil, da je med nasprotujočima si znamkama obstajala verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.
Temelj
16 Tožeča stranka navaja en tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94. Med prijavljeno znamko in prejšnjimi znamkami naj ne bi bilo niti podobnosti med znaki niti podobnosti med navedenimi proizvodi. Tožeča stranka meni, da naj s strani povprečnega potrošnika v Španiji ne bi obstajala verjetnost zmede med temi znamkami.
17 UUNT meni nasprotno, da je odločba odbora za pritožbe pravilna.
18 V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se znamki zavrne registracija, če zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in zaradi enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na območju, kjer je varovana prejšnja znamka. Poleg tega je treba na podlagi člena 8(2)(a)(ii), Uredbe št. 40/94 za prejšnje znamke šteti znamke, ki so prijavljene v eni državi članici z datumom vložitve, starejšemu od datuma prijave znamke Skupnosti (sodba Sodišča prve stopnje z dne 4. novembra 2003 v zadevi Díaz proti UUNT – Granjas Castelló (CASTILLO), T‑85/02, Recueil, str. II‑4835, točka 27).
19 Na podlagi funkcionalne kontinuitete, ki obstaja med oddelkom za ugovore in odborom za pritožbe UUNT (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. septembra 2003 v zadevi Henkel proti UUNT − LHS (UK) (KLEENCARE), T‑308/01, Recueil, str. II‑3253, točka 25, in z dne 30. junija 2004 v zadevi GE Betz proti UUNT − Atofina Chemicals (BIOMATE), T‑107/02, ZOdl., str. II‑1845, točka 33), odbor za pritožbe ponovno preizkusi vse upoštevne pravne in dejanske okoliščine, da bi določil, ali je mogoče v trenutku, ko je odločeno o pritožbi, zakonito sprejeti novo odločbo z istim izrekom, kot ga ima odločba, ki je predmet pritožbe (zgoraj navedena sodba Sodišča prve stopnje KLEENCARE, točka 29, in sodba z dne 3. decembra 2003 v zadevi Audi proti UUNT (TDI), T‑16/02, Recueil, str. II‑5167, točki 81 in 82).
20 V obravnavani zadevi je nesporno, da je ugovor družbe Arbora & Ausonia temeljil na treh prejšnjih nacionalnih znamkah, ki so navedene v točki 5 zgoraj. Oddelek za ugovore je zatrjeval obstoj verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in edino prejšnjo figurativno znamko.
21 Nasprotno pa je odbor za pritožbe, po tem ko je obvestil stranki o svojem namenu, da bo upošteval tudi drugi prejšnji znamki, ki sta navedeni v ugovoru, najprej primerjal prijavljeno znamko in prejšnjo znamko PAM-PAM št. 855 391, slednja je bila prav tako besedna znamka in tako primerljiva s prijavljeno znamko (točka 22 izpodbijane odločbe). Odbor za pritožbe je šele po tem, ko je sklenil, da obstaja verjetnost zmede med tema znamkama, ocenil, da obstoja morebitne verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjima znamkama ni treba preizkusiti (točka 30 izpodbijane odločbe).
22 Opomniti je treba še na to, da je namen tožbe pred Sodiščem prve stopnje nadzor zakonitosti odločbe odbora za pritožbe (glej v tem smislu sodbe Sodišča prve stopnje z dne 5. marca 2003 v zadevi Alcon proti UUNT – Dr. Robert Winzer Pharma (BSS), T‑237/01, Recueil, str. II‑411, točka 61; z dne 6. marca 2003 v zadevi DaimlerChrysler proti UUNT (Calandre), T‑128/01, Recueil, str. II‑701, točka 18; z dne 3. julija 2003 v zadevi Alejandro proti UUNT – Anheuser-Busch (BUDMEN), T‑129/01, Recueil, str. II‑2251, točka 67, in z dne 22. oktobra 2003 v zadevi Éditions Albert René proti UUNT – Trucco (Starix), T‑311/01, Recueil, str. II‑4625, točka 70). V skladu s členom 63 Uredbe št. 40/94 je Sodišče prve stopnje namreč pristojno za razveljavitev izpodbijane odločbe zaradi „kršitve pravil o pristojnosti, kršitve bistvenih določb postopka, kršitve Pogodbe, te uredbe ali katerega koli pravnega pravila v zvezi z njihovo uporabo ali zaradi zlorabe pooblastil“ v okviru členov 229 ES in 230 ES. Sodišče prve stopnje mora zato preizkusiti zakonitost odločbe odbora za pritožbe glede na pravna vprašanja, s katerimi se odbor za pritožbe ukvarja (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 31. maja 2005 v zadevi Solo Italia proti UUNT − Nuova Sala (PARMITALIA), T‑373/03, ZOdl., str. II-1881, točka 25).
23 Preizkusiti je torej treba, ali je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med prijavljeno znamko in prejšnjo besedno znamka PAM‑PAM (v nadaljevanju: zadevna prejšnja znamka).
Primerjava proizvodov
– Trditve strank
24 Tožeča stranka meni, da nasprotno od odločbe odbora za pritožbe označena proizvoda nista enaka ali podobna. Zatrjuje, da so proizvodi, ki jih označuje prijavljena znamka, plenice iz papirja ali celuloze za enkratno uporabo, namenjene dojenčkom, medtem, ko naj bi bili proizvodi, na katere se nanaša zadevna prejšnja znamka, „‚plenice za otroke‘, ki niso iz papirja ali celuloze, ampak, so izdelane iz drugega materiala (blago, poliester, najlon itd.)“, ki jih je mogoče oprati in ponovno uporabiti.
25 Tožeča stranka glede tega navaja, da „znamka PAM-PAM distribuira le plenice za odrasle osebe“. Arbora & Ausonia naj namreč nikoli ne bi tržila plenic za dojenčke. To naj bi bilo ugotovljeno, ker naj Arbora & Ausonia ne bi navedla dokaza, da je prej tržila to vrsto proizvodov.
26 UUNT trdi, da je odbor za pritožbe upravičeno ugotovil, da so bili proizvodi, ki jih označujeta prijavljena znamka in zadevna prejšnja znamka, „vsaj zelo podobni“.
– Presoja Sodišča prve stopnje
27 Uvodoma je treba opozoriti, da je v tej zadevi odbor za pritožbe ugotovil, da so bili proizvodi enaki ali vsaj zelo podobni.
28 Za presojo podobnosti zadevnih proizvodov ali storitev je treba upoštevati vse pomembne dejavnike, ki označujejo razmerje med proizvodi ali storitvami. Ti dejavniki med drugim vključujejo njihovo naravo, namen, uporabo in konkurenčnost oziroma dopolnilnost (sodbi Sodišča prve stopnje v zadevi CASTILLO, točka 18 zgoraj, točka 32, in z dne 24. novembra 2005 v zadevi Sadas proti UUNT – LTJ Diffusion (ARTHUR ET FELICIE), T-346/04, ZOdl, str. I-0000, točka 33).
29 Poleg tega je mogoče proizvode šteti za enake, če so proizvodi, ki jih označuje prejšnja znamka, vključeni v bolj splošno kategorijo, kot je navedena v prijavi znamke (sodba Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Institut für Lernsysteme proti UUNT − Educational Services (ELS), T-388/00, Recueil, str. II-4301, točka 53), ali če so proizvodi, ki so navedeni v prijavi znamke, vključeni v bolj splošno kategorijo, kot je navedena v prejšnji znamki (sodbe Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties), T-104/01, Recueil, str. II-4359, točki 32 in 33; z dne 12. decembra 2002 v zadevi Vedial proti UUNT – France Distribution (HUBERT), T-110/01, Recueil, str. II-5275, točki 43 in 44, in z dne 18. februarja 2004 v zadevi Koubi proti UUNT – Flabesa (CONFORFLEX), T-10/03, Recueil, str. II-719, točki 41 in 42).
30 Treba je poudariti, da se mora primerjava proizvodov nanašati na besedilo proizvodov iz zadevnih znamk in ne na proizvode, za katere so se znamke dejansko uporabljale, razen če se na podlagi zahteve v smislu člena 43(2) in (3) Uredbe št. 40/94 dokaže, da se je prejšnja znamka uporabljala le za del proizvodov ali storitev, za katere je bila registrirana. V takem primeru se za namene preizkusa ugovora šteje, da je navedena prejšnja znamka registrirana le za ta del proizvodov ali storitev (glej v tem smislu sodbi ELS, točka 29 zgoraj, točka 50, in ARTHUR ET FELICIE, točka 28 zgoraj, točka 35).
31 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe pravilno poudaril, da se dokaz uporabe prejšnje znamke ni zahteval, in je zato upošteval besedilo zadevnih proizvodov.
32 Odbor za pritožbe je v točki 27 izpodbijane odločbe navedel, da so bili proizvodi, ki jih označuje prijavljena znamka, „plenice iz papirja ali celuloze (za enkratno uporabo)“ tako za odrasle kot za dojenčke. Primerjal jih je z določenimi proizvodi, ki jih označuje zadevna prejšnja znamka, ki so po mnenju odbora za pritožbe „plenice za otroke“.
33 Trditve tožeče stranke, da Arbora & Ausonia ni tržila plenic za dojenčke, ni mogoče sprejeti. Tožeča stranka namreč tudi zatrjuje, da ni dokaza o resni in dejanski uporabi prejšnje znamke. Tak neobstoj dokaza je namreč mogoče kaznovati z zavrnitvijo ugovora le v primeru, ko je prijavitelj pred UUNT tak dokaz izrecno in pravočasno zahteval (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 17. marca 2004 v zadevi El Corte Inglés proti UUNT – González Cabello et Iberia Líneas Aéreas de España (MUNDICOR), T-183/02 in T-184/02, Recueil, str. II-965, točka 38, in z dne 7. junija 2005 v zadevi Lidl Stiftung proti UUNT – REWE-Zentral (Salvita), T-303/03, ZOdl., str. II-1917, točka 77).
34 Treba je poudariti, da je bila zadevna prejšnja znamka prijavljena za „vse vrste konfekcijskih oblačil, zlasti plenice, čevlji“. V zvezi s plenicami izvirno besedilo v španščini navaja „braga-pañal infantil“ (plenice za otroke).
35 Prijava znamke se nanaša na „plenice iz papirja ali celuloze (za enkratno uporabo)“. Ker tožeča stranka ni navedla elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče šteti, da je bila prijava omejena na plenice za odrasle ali dojenčke, je odbor za pritožbe upravičeno ocenil, da to besedilo zajema tako plenice za odrasle osebe kot tiste, namenjene dojenčkom.
36 Poudariti je torej treba, da ker so proizvodi, ki jih označuje zadevna prejšnja znamka, zlasti plenice za dojenčke, spadajo v bolj splošno kategorijo, na katero se nanaša prijava znamke, ki zajema tako plenice za dojenčke kot plenice za odrasle osebe.
37 Dodati je treba, da imajo tako označeni proizvodi enako naravo (higienski proizvodi), enako funkcijo ali cilj (zaščita oblačil v primeru inkontinence) in se tržijo na enakih prodajnih mestih (ponavadi v supermarketih in lekarnah). Nazadnje pa bi se lahko proizvodi dopolnjevali, saj bi se lahko, kadar bi bili namenjeni otrokom, plenice za enkratno uporabo namestile znotraj plenice iz blaga, ki jo je mogoče ponovno uporabiti.
38 Trditev tožeče stranke v skladu s katero proizvodi niso enaki ali vsaj podobni zaradi razlik v sestavi in uporabi, je treba zavrniti. V obravnavani zadevi naj namreč te razlike ne bi prevladale nad naravo in skupnim ciljem teh dveh zadevnih proizvodov. Ne glede na to, ali bo soočen s plenico iz celuloze ali blaga, za enkratno uporabo ali ne, bo potrošnik lahko štel, da gre za podobna proizvoda (glej v zvezi s podobnim pristopom sodbo Sodišča prve stopnje z dne 21. aprila 2005 v zadevi Ampafrance proti UUNT − Johnson & Johnson (monBeBé), T‑164/03, ZOdl., str. II-1401, točka 53), ki spadata pod isto splošno kategorijo plenic, ki bi lahko imele enak trgovski izvor (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo CASTILLO, točka 18 zgoraj, točke od 33 do 38).
39 Posledično, odbor za pritožbe s tem, da je štel, da so proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, enaki ali vsaj zelo podobni, ni storil napake.
Primerjava znakov
40 Najprej je Sodišče prve stopnje opozorilo, da sta si znamki podobni, ko za upoštevno javnost med njima obstaja vsaj delna podobnost pri enem ali več vidnih, glasovnih in pojmovnih vidikih (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Matratzen Concord proti UUNT − Hukla Germany (MATRATZEN), T-6/01, Recueil, str. II-4335, točka 30, in z dne 22. junija 2005 v zadevi Plus proti UUNT − Bälz et Hiller (Turkish Power), T-34/04, ZOdl., str. II-2401, točka 43).
– Trditve strank
41 Tožeča stranka v nasprotju s tem, kar naj bi trdil odbor za pritožbe, zatrjuje, da znaka PAM‑PAM in PAM‑PIM’S BABY‑PROP nista podobna. Med zadevno prejšnjo znamko in prijavljeno znamko naj bi obstajala veliko bolj pomembna vidna, glasovna in pojmovna razlika, kot je ta, ki jo zatrjuje odbor za pritožbe.
42 Tožeča stranka glede tega ugovarja pristopu odbora za pritožbe, v skladu s katerim naj bi bila pozornost potrošnika nujno osredotočena na prvi del znamke, v obravnavani zadevi na besedi „pam-pim’s“, ne da bi bil pozoren na drugi del „baby-prop“. Tožeča stranka meni, da nasprotno potrošnika vidno pritegne izvirni ali posebni vidik znamke.
43 Prvič, prijavljena znamka in zadevna prejšnja znamka naj ne bi bili vidno podobni, ker zajemata različno število besed. Tožeča stranka se prav tako sklicuje na še večjo vidno in grafično razliko med prijavljeno znamko PAM‑PIM’S BABY‑PROP in zadevno prejšnjo znamko PAM-PAM, edino prejšnjo figurativno znamko, ki prav tako ustreza proizvodom iz razreda 16.
44 Drugič, tožeča stranka poudarja slušno razliko, na podlagi katere naj bi dal zlog „pim’s“ prijavljeni znamki, namenjeni dojenčkom, mehak prizvok v nasprotju z zadevno prejšnjo znamko PAM‑PAM, ki naj bi odmevala kot boben.
45 Poleg tega tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je domnevne vidne in glasovne podobnosti presodil subjektivno. Ta subjektivnost naj bi bila posledica tega, da je območje prejšnjih znamk (Španija) in območje, kjer je bila sprejeta odločba, isto.
46 Tretjič, s pojmovnega vidika tožeča stranka zatrjuje, da podobnost med zadevnima znakoma ne obstaja. Prijavljena znamka naj bi omogočala takojšnjo določitev zadevnega proizvoda in sicer plenic za dojenčke medtem, ko naj zadevna prejšnja znamka ne bi imela nobenega posebnega pomena. Poleg tega naj ne bi bilo dokazano, da povprečen španski potrošnik to znamko nujno povezuje s plenicami za dojenčke.
47 UUNT trdi, da je odbor za pritožbe upravičeno potrdil stališče oddelka za ugovore, ki zatrjuje podobnost zadevnih znakov.
– Presoja Sodišča prve stopnje
48 V skladu z sodno prakso mora presoja verjetnosti zmede glede vidne, glasovne ali pojmovne podobnosti zadevnih znamk temeljiti na celostnem vtisu, ki ga te dajejo, zlasti ob upoštevanju njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (sodbi Sodišča z dne 11. novembra 1997 v zadevi SABEL, C-251/95, Recueil, str. I-6191, točka 23, in z dne 22. junija 1999 v zadevi Lloyd Schuhfabrik Meyer, C-342/97, Recueil, str. I-3819, točka 25; sodba Sodišča prve stopnje z dne 5. oktobra 2005 v zadevi Bunker & BKR proti UUNT – Marine Stock (B. K. R.), T-423/04, ZOdl., str. II-4035, točka 57).
49 Čeprav povprečen potrošnik običajno zazna znamko kot celoto, ne da bi preučil njene različne podrobnosti, si na splošno lažje zapomni prevladujoče in razlikovalne značilnosti znaka (glej v tem smislu sodbe Sodišča prve stopnje v zadevi Fifties, točka 29 zgoraj, točki 47 in 48, in z dne 6. oktobra 2004 v zadevi New Look proti UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T-117/03 do T-119/03 in T-171/03, ZOdl., str. II-4371, točka 39).
50 V obravnavani zadevi je odbor za pritožbe štel, da sta v prijavljeni znamki besedi „pam-pim’s“ različni od proizvodov, ki so označeni, in prevladujoči v primerjavi z besedama „baby-prop“ (točka 21 izpodbijane odločbe).
51 Treba je poudariti, kot je pravilno poudaril odbor za pritožbe, da si bo upoštevni potrošnik lažje zapomnil besedi „pam‑pim’s“, ki na eni strani v španščini nimata posebnega pomena razen izraza otroškega jezika in se na drugi strani nahajata na začetku prijavljene znamke PAM‑PIM’S BABY‑PROP. Potrošnik je na splošno bolj pozoren na začetek kot na konec znamke (glej v tem smislu sodbi BUDMEN, točka 22 zgoraj, točka 47, in ARTHUR ET FELICIE, točka 28 zgoraj, točka 46). Besedna zveza „pam-pim’s“ igra zato pomembno vlogo pri vidni in slušni presoji prejšnje znamke, ob upoštevanju njenega začetnega položaja, torej najbolj vidnega mesta (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. julija 2005 v zadevi Wassen International proti UUNT – Stroschein Gesundkost (SELENIUM-ACE), T-312/03, ZOdl., str. II-2897, točka 41).
52 Besedna zveza „baby-prop“, ki jo vsebuje prijavljena znamka, ne omogoča, da bi se pozornost iz elementa „pam-pim’s“ preusmerila tako, da bi zadosti spremenila način, na katerega javnost dojema to znamko. V zvezi s tem se stranki upravičeno strinjata, da odbor za pritožbe s tem, da je štel, da upoštevni španski potrošnik z besedo „baby“ razume „dojenčka“, ni storil napake. Ta beseda je lahko del izraza, ki se uporablja v vsakdanjemu govoru za označevanje funkcije plenic za dojenčke (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 20. septembra 2001 v zadevi Procter & Gamble proti UUNT, C-383/99 P, Recueil, str. I-6251, točka 43). V tem pomenu skupek besed „baby“ in „prop“, ki se nahajata na koncu prijavljene znamke, zaseda le drugoten položaj v znaku kot celoti (glej v zvezi s podobno oceno sodbo HUBERT, točka 29 zgoraj, točka 53).
53 Iz teh ugotovitev izhaja, da je besedna zveza „pam-pim’s“ prevladujoči element prijavljene znamke.
54 V skladu s to presojo je treba preizkusiti, ali so zadevni znaki podobni.
55 Najprej je treba poudariti, da čeprav je odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ugotovil, da obstajata vidna in glasovna podobnost (točki 23 in 24 izpodbijane odločbe) ter da obstaja majhna pojmovna podobnost med zadevno prejšnjo znamko in prijavljeno znamko ob upoštevanju razlikovalnih in prevladujočih elementov (točka 25 izpodbijane odločbe) v nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, ni ugotovil enakosti teh znakov.
56 Prvič, glede vidne podobnosti sta prevladujoči element prijavljene znamke „pam-pim’s“ in zadevna prejšnja znamka, PAM‑PAM, oba sestavljena iz dveh besed, ki sta povezani z vezajem. Obe besedi sta sestavljeni iz treh črk, od katerih sta dve enaki, postavljeni v enakem vrstnem redu in v enakem položaju.
57 Razlika med samoglasnikom „a“ in „i“ ter dodatkom „s“, pred katerim je opuščaj, ki jo poudarja izpodbijana odločba, ni dovolj pomembna, da bi bilo mogoče izpodbijati vidno podobnost, ki obstaja med zadevno prejšnjo znamko in prevladujočim elementom prijavljene znamke (glej v tem smislu sodbo ELS, točka 29 zgoraj, točka 66).
58 Prav tako dodatek besed „baby-prop“ v prijavljeni znamki ni tak, da bi bilo mogoče to presojo spremeniti, ker imata ti besedi drugoten položaj v znaku kot celoti.
59 Odbor za pritožbe je torej upravičeno ugotovil vidno podobnost med prijavljeno znamko in zadevno prejšnjo znamko.
60 Trditev tožeče stranke o razliki med prijavljeno znamko in prejšnjo figurativno znamko ni pomembna, ker je Sodišče prve stopnje v točki 21 zgoraj ugotovilo, da je odbor za pritožbe svojo odločbo veljavno utemeljil izključno na zadevni prejšnji besedni znamki, ne da bi bilo treba preizkusiti druge navedene prejšnje znamke.
61 Drugič, glede slušne podobnosti sta prevladujoči element prijavljene znamke „pam-pim’s“ in zadevne prejšnje znamke PAM-PAM sestavljena iz dveh enozložnih besed, ki se začneta z enakim soglasnikom „p“ in končata z enakim soglasnikom „m“. Prav tako jima je skupen izpodbijani zlog „pam“. Edina razlika za špansko javnost pri izgovorjavi je osrednji samoglasnik drugega zloga „a“ v zadevni prejšnji znamki in „i“ v prijavljeni znamki. Zaradi te manjše razlike naj nikakor ne bi bilo mogoče dvomiti o glasovni podobnosti, ki obstaja med zadevnima znamkama.
62 V zvezi z besedama „baby-prop“, ki ju vsebuje prijavljena znamka, je Sodišče prve stopnje že navedlo, da imata drugoten položaj v znaku kot celoti. Zato naj ne bi bilo mogoče dvomiti o močni glasovni podobnosti med prevladujočim elementom prijavljene znamke in zadevno prejšnjo znamko (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. maja 2005 v zadevi Grupo Sada proti UUNT − Sadia (GRUPO SADA), T-31/03, ZOdl., str. I-10001, točka 62).
63 Trditev tožeče stranke, v skladu s katero naj bi zadevna prejšnja znamka v nasprotju s prijavljeno znamko, ki ima mehak prizvok, odmevala kot boben, ni utemeljena. V vsakem primeru naj ne bi zadostovala za izključitev vsake glasovne podobnosti med prijavljeno znamko in zadevno prejšnjo znamko, saj mehkost zvoka „pam-pim’s“ ni bila dokazana.
64 Odbor za pritožbe je torej pravilno ugotovil obstoj glasovne podobnosti med prijavljeno znamko in zadevno prejšnjo znamko, podobnosti, ki, če ju obravnavamo skupaj, prevladajo nad razlikami (glej glede podobnega pristopa sodbo SELENIUM-ACE, točka 51 zgoraj, točka 44).
65 Poleg tega Sodišče prve stopnje meni, da trditev tožeče stranke, da je odbor za pritožbe subjektivno presodil vidno in glasovno podobnost, ni utemeljena.
66 Tretjič, glede pojmovne podobnosti znak PAM-PAM in prevladujoči element „pam-pim’s“ prijavljene znamke za upoštevno javnost nimata jasne in določene pomenske vsebine. Kot je pravilno poudaril odbor za pritožbe, v španščini namreč nimata pomena razen blebetanja, ki je značilno za dojenčke. V zvezi z besedama „baby-prop“, ki ju zajema prijavljena znamka, je treba opozoriti, da imata drugoten položaj v znaku kot celoti. Poleg tega, če lahko z besedo „baby“ upoštevna javnost razume „dojenčka“, bi bilo treba poudariti, da beseda „prop“ v španščini nima posebnega pomena. Kot celota prijavljena znamka PAM-PIM’S BABY-PROP torej nima jasnega in določenega pomena. V nasprotju s tem, kar zatrjuje tožeča stranka, upoštevni javnosti ne omogoča določitve zadevnega proizvoda.
67 Posledično pojmovna razlika, ki bi lahko nevtralizirala vidne in slušne podobnosti, ki obstajajo med zadevnima znakoma, ne obstaja.
68 Iz vsega navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe pravilno ugotovil, da sta zadevni znamki podobni.
Verjetnost zmede
– Trditve strank
69 Tožeča stranka meni, da verjetnost zmede med zadevnima znamkama ne obstaja, saj sta upoštevni javnosti, ki sta jima namenjeni, popolnoma drugačni. Potrošniki, na katere se nanaša prijavljena znamka, naj bi bili mladi starši, medtem ko bi naj bili ti, na katere se nanašajo plenice za odrasle, ki se distribuirajo pod znamko PAM-PAM, osebe v tretjem življenjskem obdobju ali še starejše.
70 UUNT meni, da celovita presoja o verjetnosti zmede napotuje na obstoj verjetnosti zmede. Ob upoštevanju podobnosti proizvodov in zadevnih znamk naj bi upoštevni španski potrošnik proizvodom, ki so označeni z znamko PAM-PIM’S BABY-PROP, pripisal enak trgovski izvor kot proizvodom, ki se prodajajo pod znamko PAM-PAM.
– Presoja Sodišča prve stopnje
71 Verjetnost zmede pomeni verjetnost, da bo javnost lahko mislila, da proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja, ali v določenih primerih iz ekonomsko povezanih podjetij (sodba Sodišča z dne 29. septembra 1998 v zadevi Canon, C-39/97, Recueil, str. I-5507, točka 29; sodbi Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 48 zgoraj, točka 17, in ARTHUR ET FELICIE, točka 28 zgoraj, točka 26).
72 Verjetnost zmede v javnosti je treba presojati celovito ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi (sodbe SABEL, točka 48 zgoraj, točka 22; Canon, točka 71 zgoraj, točka 16, in Lloyd Schuhfabrik Meyer, točka 48 zgoraj, točka 18).
73 Za namene te celovite presoje se šteje, da je povprečni potrošnik zadevnih proizvodov običajno osveščen ter razumno pozoren in preudaren. Njegova stopnja pozornosti se lahko spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov in storitev (sodba ELS, točka 29 zgoraj, točka 47).
74 V obravnavani zadevi je treba glede na zgoraj navedene ugotovitve šteti, da je obstoj podobnosti med prijavljeno znamko in zadevno prejšnjo znamko dokazan. Poleg tega je treba opozoriti, tako kot je bilo to storjeno v izpodbijani odločbi, da so proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, enaki. Posledica te enakosti je, da je obseg morebitnih razlik med nasprotujočima si znakoma zmanjšan (glej v tem smislu sodbo BUDMEN, točka 22 zgoraj, točka 59).
75 V zvezi z upoštevno javnostjo je bilo zgoraj ugotovljeno, da tako zadevna prejšnja znamka kot prijavljena znamka označujeta zlasti plenice, namenjene dojenčkom. Ciljna javnost za obe nasprotujoči si znamki je torej enaka, vsaj delno.
76 Sodišče prve stopnje opozarja, da se v sektorju oblačil ista znamka pogosto predstavlja v različni obliki, glede na vrsto proizvoda, ki ga označuje. Običajno je tudi, da isto podjetje uporablja podznamke, in sicer znake, ki izvirajo iz glavne znamke in z njo delijo prevladujoč skupni element, za razlikovanje njenih linij proizvodov (sodbe Fifties, točka 29 zgoraj, točka 49; BUDMEN, točka 22 zgoraj, točka 57, in NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection, točka 49 zgoraj, točka 51). V teh okoliščinah gre razumeti, da upoštevna javnost meni, da proizvodi, ki jih označujeta nasprotujoči si znamki, seveda pripadajo dvema področjema različnih proizvodov, vendar izvirajo iz istega podjetja (glej v tem smislu sodbi v zadevi Fifties, točka 29 zgoraj, točka 49, in ARTHUR ET FELICIE, točka 28 zgoraj, točka 68).
77 Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov je treba šteti, da bo lahko povprečen španski potrošnik menil, da proizvodi, ki so označeni z znamko PAM-PIM’S BABY-PROP in tisti, ki se prodajajo pod znamko PAM-PAM, izvirajo iz istega podjetja ali morebiti iz ekonomsko povezanih podjetij.
78 Odbor za pritožbe je torej upravičeno ugotovil, da obstaja verjetnost zmede med zadevnima znamkama.
79 Posledično se edini tožbeni razlog glede kršitve člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 zavrne.
Stroški
80 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogom UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 7. septembra 2006.