SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (peti senat)
z dne 4. julija 2006(*)
„Konkurenca − Omejevalni sporazumi − Nizozemski trg plina za industrijske in medicinske namene − Določitev cen − Izračun zneska glob − Smernice o načinu določanja glob − Načeli sorazmernosti in enakega obravnavanja“
V zadevi T-304/02,
Hoek Loos NV, s sedežem v Schiedamu (Nizozemska), ki jo zastopata J. J. Feenstra in B. F. Van Harinxma thoe Slooten, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopa A. Bouquet, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za delno razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2003/207/ES z dne 24. julija 2002 v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/E-3/36.700 − Plin za industrijske in medicinske namene) (UL 2003, L 84, str. 1) in podredno zaradi predloga za zmanjšanje globe, naložene tožeči stranki,
SODIŠČE PRVE STOPNJEEVROPSKIH SKUPNOSTI (peti senat),
v sestavi M. Vilaras, predsednik, F. Dehousse in D. Šváby, sodnika,
sodni tajnik: I. Natsinas, administrator,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 19. januarja 2006
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je nizozemsko podjetje, ki proizvaja, prodaja in distribuira plin za industrijske in medicinske namene ter z njim povezano opremo, sisteme in storitve.
2 Komisija je decembra 1997 in leta 1998 na podlagi člena 14(2) in (3) Uredbe Sveta št. 17 z dne 6. februarja 1962, Prve uredbe o izvajanju členov [81] in [82] Pogodbe (UL 1962, 13, str. 204), začela preiskave v prostorih tožeče stranke in različnih družb, prav tako dejavnih na trgu plina za industrijske in medicinske namene, to so družbe AGA Gas BV, Air Liquide BV, Air Products Nederland BV (v nadaljevanju: Air Products), Boc Group plc (v nadaljevanju: BOC), Hydrogas Holland BV, Messer Nederland BV (v nadaljevanju: Messer) in Westfalen Gassen Nederland BV (v nadaljevanju: Westfalen).
3 Komisija je 9. julija 2001, potem ko je na zgoraj navedene družbe, v skladu s členom 11 Uredbe št. 17, naslovila zahteve za informacije, osmim podjetjem poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, med njimi tožeči stranki, ki deluje v zadevnem sektorju.
4 Tožeča stranka v odgovoru ni prerekala dejanskega stanja, opisanega v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah. Po likvidaciji družbe AGA Gas je njena matična družba AGA AB v imenu svoje nekdanje hčerinske družbe odgovorila o vsebini navedenega obvestila in izrecno izjavila, da je pripravljena prevzeti odgovornost za kršitve, ki jih je storila njena nekdanja hčerinska družba.
5 Komisija je po zaslišanjih zadevnih podjetij sprejela Odločbo 2003/207/ES z dne 24. julija 2002, v zvezi s postopkom na podlagi člena 81 Pogodbe ES (zadeva COMP/E-3/36.700 − Plin za industrijske in medicinske namene) (UL 2003, L 84, str. 1, v nadaljevanju: odločba).
6 Odločba je bila 29. julija 2002 vročena tožeči stranki in naslovljena na družbo AGA AB kot na pravno naslednico družbe AGA Gas.
7 Odločba zajema naslednje določbe:
„Člen 1
Družbe AGA AB, Air Liquide BV, [Air Products], [BOC], [Messer], Hoek Loos [NV], [Westfalen] so s sodelovanjem pri sporazumih in/ali trajajočih usklajenih ravnanjih v sektorju plina za industrijske in medicinske namene na Nizozemskem kršile člen 81(1) [ES].
Kršitev je trajala v sledečih obdobjih:
– AGA AB: od septembra 1993 do decembra 1997,
– Air Liquide BV: od septembra 1993 do decembra 1997,
– [Air Products]: od septembra 1993 do decembra 1997,
– [BOC]: od junija 1994 do decembra 1995,
– [Messer]: od septembra 1993 do decembra 1997,
– Hoek Loos [NV]: od septembra 1993 do decembra 1997,
– [Westfalen]: od marca 1994 do decembra 1995.
[...]
Člen 3
Globe, naložene za kršitev iz člena 1, so:
– AGA AB: 4,15 milijona eurov,
– Air Liquide BV: 3,64 milijona eurov,
– [Air Products]: 2,73 milijona eurov,
– [BOC]: 1,17 milijona eurov,
– [Messer]: 1 milijon eurov,
– Hoek Loos [NV]: 12,6 milijona eurov,
– [Westfalen]: 0,43 milijona eurov. “
8 Komisija je za izračun zneska glob v odločbi uporabila metodo, določeno v Smernicah o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ (UL 1998, C 9, str. 3, v nadaljevanju: Smernice) ter z Obvestilom 96/C 207/04 o nenalaganju glob ali zmanjševanju njihovega zneska v primerih kartelov (UL 1996, C 207, str. 4, v nadaljevanju: obvestilo o ugodni obravnavi).
9 Tako je bil osnovni znesek globe tožeči stranki, glede na težo in trajanje kršitve, določen v višini 14 milijonov eurov (točka 438 odločbe).
10 Komisija v odločbi ni navedla nobene oteževalne ali olajševalne okoliščine zoper tožečo stranko oziroma v njeno korist.
11 Končno je Komisija, v smislu točke D obvestila o ugodni obravnavi, „znatno zmanjšala“ znesek glob. Na tej podlagi je Komisija tožeči stranki odobrila 10‑odstotno zmanjšanje zneska globe, ki bi ji bila naložena, če ne bi sodelovala in ob upoštevanju dejstva, da tožeča stranka ni prerekala dejanskega stanja, opisanega v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točke 454, od 457 do 459 odločbe).
12 Komisija je, potem ko je družba Westfalen pred Sodiščem prve stopnje 4. oktobra 2002 vložila tožbo zoper odločbo (zadeva T-303/02), menila, da je kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede trajanja kršitve, ki se očita temu podjetju.
13 Posledično je Komisija 9. aprila 2003 sprejela Odločbo 2003/355/ES o spremembi odločbe (UL L 123, str. 49). V tej popravljeni odločbi je Komisija priznala, da je za datum začetka kršitve, ki se očita družbi Westfalen, napačno navedla marec 1994.
14 Tako je od takrat naprej v členu 1 spremenjene odločbe navedeno, da je družba Westfalen s sodelovanjem pri sporazumih in/ali trajajočih usklajenih ravnanjih v sektorju plina za industrijske in medicinske namene na Nizozemskem kršila člen 81 ES, in sicer od oktobra 1994, in ne od marca 1994, do decembra 1995. Člen 3 spremenjene odločbe določa znesek globe, zmanjšan z 0,43 milijona eurov na 0,41 milijona eurov.
Postopek in predlogi strank
15 Tožeča stranka je 7. oktobra 2002 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila to tožbo.
16 Na podlagi spremembe sestave senatov Sodišča prve stopnje od 13. septembra 2004 je bil sodnik poročevalec v funkciji predsednika dodeljen petemu senatu, ki mu je bila zato dodeljena obravnavana zadeva.
17 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Sodišče prve stopnje (peti senat) odločilo, da začne ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva, določenih v členu 64 Poslovnika Sodišča prve stopnje, pozvalo Komisijo, naj predloži dokument.
18 Stranke so na obravnavi z dne 19. januarja 2006 podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja, ki jim jih je postavilo Sodišče prve stopnje.
19 Tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– člen 3 odločbe razglasi za ničnega, v delu, ki jo zadeva;
– podredno, pravično in znatno zmanjša znesek naložene globe;
– Komisiji naloži plačilo vseh stroškov, „skupaj z obrestmi, to je stroški, povezanimi z bančnim poroštvom“.
20 Komisija Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
Trditve strank
Obseg tožbe
21 Tožeča stranka navaja, da ne izpodbija vsebine dejanskega stanja, ki ga je Komisija navedla v delu I, „točka E“, odločbe, niti pravne presoje v delu II, točka D, vendar opozarja, da so se kršitveni sporazumi nanašali le na del celotnega trga plina za industrijske in medicinske namene.
22 Tožeča stranka pojasnjuje, da ne izpodbija različnih stopenj izračuna zneska različnih glob, ki jih je navedla Komisija v točkah od 412 do 448 odločbe, stališč glede teže in trajanja kršitve, niti vpletenosti različnih podjetij, vendar pa ne sprejema končnega zneska tega izračuna, ki izraža znatno neravnotežje med globo, ki ji je bila naložena, in globami, ki so bile naložene drugim podjetjem in zlasti družbi AGA AB.
23 Glede na to tožeča stranka večkrat omeni, da je globa, ki ji je bila naložena, prvič, več kot trikrat višja od globe, ki je bila na koncu naložena družbi AGA AB, medtem ko je bila po mnenju Komisije tožeča stranka v enaki meri in v enakem časovnem obdobju kot družba AGA Gas udeležena v omejevalnem sporazumu, ter da, drugič, pomeni 50 % skupnega zneska glob, naloženih v tej zadevi, kar nikakor ni sorazmerno niti z njenim tržnim deležem niti z njenim sodelovanjem pri kršitvi.
24 Tožeča stranka trdi, da je Komisija pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice in torej brez zavezujoče dejanske ali pravne podlage pri izračunu glob, in zlasti pri uporabi pravila zgornje meje 10 % prometa zadevnega podjetja, določene v členu 15(2) Uredbe št. 17, sprejela nekaj odločitev. Vendar naj bi po mnenju tožeče stranke te izbire privedle do znatnega neravnotežja v znesku glob zaradi nesorazmerne razlike med zneskom globe, ki ji je bila naložena, in zneskom, naloženim drugim podjetjem. S tem naj bi Komisija kršila, prvič, člen 15 Uredbe št. 17 in člen 253 ES ter, drugič, načela enakega obravnavanja, sorazmernosti in prepovedi samovoljnega ravnanja, kar naj bi upravičilo razglasitev ničnosti člena 3 odločbe.
25 Tožeča stranka prav tako navaja, da se tožba ne nanaša na izpodbijanje zneska glob, ki jih je Komisija naložila drugim podjetjem, udeleženim v omejevalnem sporazumu. Tožeča stranka naj ne bi zatrjevala, da so bile odločitve, ki jih je sprejela Komisija v korist drugih podjetij, nepravilne ali neutemeljene, čeprav je mogoče o njih dvomiti, temveč da bi morala institucija iste odločitve sprejeti pri izračunu zneska globe tožeče stranke.
26 Poleg tega tožeča stranka meni, neodvisno od pravnih vidikov, navedenih zgoraj, da je zelo velika razlika, ki je – v njeno škodo – med zneski glob, nepravična, in zato Sodišču prve stopnje predlaga, naj v okviru izvrševanja neomejene pristojnosti, ki mu jo daje člen 229 ES, znatno zmanjša znesek naložene globe.
27 Komisija poudarja, da je tožeča stranka s tem, ko ni nasprotovala izračunom za določitev globe, predmet tožbe omejila na očitek, ki se nanaša na primerjavo med globo, naloženo tožeči stranki, in globo, ki je bila naložena drugim udeležencem omejevalnega sporazuma, in je torej sprejela globo, ki je bila določena posebej. S tožbo, ki jo je vložila tožeča stranka, naj bi se dejansko izpodbijalo zmanjšanje glob drugih podjetij na podlagi uporabe zgornje meje 10 %.
Predlog za razglasitev ničnosti člena 3 odločbe
– Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 253 ES
28 Tožeča stranka navaja, da naj bi iz odločbe izhajalo, da sta tožeča stranka in družba AGA Gas, glede edinih meril, na podlagi katerih je treba v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 določiti znesek glob, in sicer na podlagi teže in trajanja kršitve, na enaki ravni. V zvezi s tem poudarja, da Komisija danes zmotno trdi, da je tržni delež tožeče stranke znatno večji od tržnega deleža družbe AGA Gas. Nasprotno, zadnja naj bi bila največja proizvajalka nekaterih vrst plina, zlasti tekočih plinov.
29 Ker sta bila položaja tožeče stranke in družbe AGA Gas glede sodelovanja teh družb pri kršitvi podobna, naj bi Komisija s tem, ko je tema podjetjema naložila globi, ki se v škodo tožeče stranke zelo razlikujeta, napačno uporabila člen 15(2) Uredbe št. 17. Tožeča stranka navaja, da mora končni znesek, ne glede na metodo, ki jo uporabi Komisija v posamezni zadevi, da bi uporabila merila teže in trajanja kršitve, ustrezati tema meriloma.
30 Tožeča stranka trdi, da je Komisija v tem primeru napačno uporabila merilo teže, katerega ocena zahteva, naj se upošteva odvračilen učinek. Poudarja, da ji je bila, kot sorazmerno majhnemu podjetju, naložena visoka globa, medtem ko so bile drugim podjetjem, hčerinskim družbam podjetij svetovnih razsežnosti, naložene manjše globe, kar je popolnoma v nasprotju z želenim odvračilnim učinkom.
31 Poudarja, da dejavniki, na podlagi katerih naj bi Komisija prišla do zadevnega rezultata glede izbire naslovnikov odločbe, prometa za uporabo zgornje meje 10 % in vrstnega reda, v katerem je uporabila navedeno zgornjo mejo, in določbe obvestila o ugodni obravnavi ne pojasnijo niti ne upravičijo izredno velike razlike med zneskom globe, naložene tožeči stranki, in zneskom globe, ki je bila na koncu naložena družbi AGA AB.
32 Tožeča stranka meni, prvič, da je stališče Komisije glede izbire podjetij, na katera je naslovila odločbe, težko razumljivo. Poudarja, da je bila odločba v primeru nekaterih podjetij (BOC in Hoek Loos) naslovljena na matično družbo in v primeru drugih podjetij (Air Products, Air Liquide in AGA AB) na nizozemsko hčerinsko družbo, medtem ko je Komisija glede zadnjih treh navedenih gospodarskih subjektov v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla, da so matične družbe, v večji ali manjši meri, sodelovale pri kršitvi. Ta sprememba naj bi v odločbi ostala nepojasnjena.
33 V odgovor na utemeljitev Komisije, da je izbira naslovnika odločbe o naložitvi globe njena, tožeča stranka navaja, da Komisija „pušča odprto“ vprašanje, ali je to stališče v skladu z obstoječo sodno prakso, pri čemer poudarja, da sodba Sodišča prve stopnje z dne 11. marca 1999 v zadevi Aristrain proti Komisiji (T-156/94, Recueil, str. II-645), na katero se sklicuje tožena stranka, zadeva odnos med dvema sestrskima družbama.
34 Tožeča stranka zatrjuje, da izbira družbe, naslovnice odločbe, vpliva na uporabo zgornje meje 10 %. V tej zvezi se čudi, da je Komisija po ugotovitvi, da je bila družba AGA AB odgovorna za dejanja svoje nekdanje hčerinske družbe AGA Gas, uporabila zgornjo mejo 10 % na promet te hčerinske družbe in ne na celotni promet družbe AGA AB.
35 Drugič, glede prometa, ki ga je treba upoštevati pri uporabi zgornje meje 10 %, tožeča stranka trdi, da Komisija napačno navaja, da naj bi se z izbiro naslovnika odločbe določil tudi promet podjetja, na katerega se uporabi zgornja meja 10 %.
36 V skladu s sodno prakso naj bi se ta meja 10 % nanašala na svetovni promet zadevnega podjetja (sodba Sodišča z dne 12. novembra 1985 v zadevi Krupp proti Komisiji, 183/83, Recueil, str. 3609). Če bi bilo mogoče, da Komisija, po svoji presoji, odločbo o naložitvi glob naslovi na nacionalne hčerinske družbe podjetij, ki delujejo na svetovni ravni, in tako poveže mejo 10 % s prometom teh hčerinskih družb, bi to vodilo do nespoštovanja zgoraj navedene sodne prakse.
37 Tožeča stranka poleg tega meni, da naj bi bil pojem podjetja v konkurenčnem pravu Skupnosti gospodarski in ne pravni pojem. Nanašal naj bi se na skupino podjetij. Torej dejstvo, da je odločba o naložitvi globe naslovljena na hčerinsko družbo, po mnenju tožeče stranke ne preprečuje, da bi se meja 10 % nanašala na skupni promet skupine, ki ji pripada hčerinska družba (sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi HFB in drugi proti Komisiji, T-9/99, Recueil, str. II-1487, točki 528 in 529).
38 Če bi prevladal drugi vidik, bi bil znesek globe odvisen od načina, v skladu s katerim bi podjetje razdelilo svoje dejavnosti med različnimi družbami, pri čemer tožeča stranka opozarja, da naj bi številna mednarodna podjetja, na primer podjetji Air Products in Air Liquide, opravljala dejavnosti prek posrednika različnih nacionalnih družb. S tem bi se oddaljili od objektivne uporabe člena 15(2) Uredbe št. 17 in dejavnik odvračilnosti bi dobil poljubno vsebino.
39 Tretjič, glede na vrstni red, v katerem je treba uporabiti zgornjo mejo 10 %, in določbe obvestila o ugodni obravnavi, tožeča stranka poudarja, da je Komisija, preden je uporabila obvestilo o ugodni obravnavi, znesek globe, naložene družbi AGA Gas, na podlagi zgornje meje 10 % zmanjšala s 14 na 5,54 milijona eurov. Po 25-odstotnem zmanjšanju na podlagi zgoraj navedenega obvestila naj bi bila družbi AGA AB naložena končna globa v višini 4,15 milijona eurov za dejanja, ki jih je storila njena nekdanja hčerinska družba.
40 Vendar naj bi tako zakonodajalec kot sodna praksa (sodba Sodišča prve stopnje z dne 20. marca 2002 v zadevi LR AF 1998 proti Komisiji, T-23/99, Recueil, str. II‑1705, točke od 287 do 289) štela zgornjo mejo 10 % kot zadnjo mejo zneska globe in torej kot zadnje merilo, ki ga je treba uporabiti. V vsakem primeru naj ne bi bil vrstni red, ki ga Komisija uporabi, podvržen nobeni zavezujoči zahtevi.
41 Tožeča stranka poudarja, da če bi Komisija sledila pravilnemu vrstnemu redu uporabe pravil za izračun zneska glob, bi bila družbi AGA AB naložena globa v višini 5,54 milijona eurov, kar glede na globo 12,6 milijona eurov, naloženo tožeči stranki, še vedno pomeni neupravičeno razliko.
42 Tožeča stranka končuje z navedbo, da zavezujoče zahteve ali objektivna nujnost, ki bi lahko pojasnile veliko razliko med zneskom globe, ki ji je bila naložena, in zneskom glob, naloženim drugim podjetjem, zlasti družbi AGA AB, ne obstajajo. Komisija naj bi torej nepravilno uporabila merili teže in trajanja kršitve ter kršila člen 15(2) Uredbe št. 17 „s tem, da ni podala prepričljive obrazložitve glede te uporabe“.
43 Komisija predlaga, naj se prvi tožbeni razlog zavrne kot neutemeljen.
– Drugi tožbeni razlog: kršitev načel enakega obravnavanja, sorazmernosti in prepovedi samovoljnega ravnanja
44 Tožeča stranka trdi, da mora Komisija, ne glede na metodo, ki jo uporablja za izračun glob različnih subjektov v zadevah konkurence, vedno zagotoviti, da končni znesek tega izračuna ustreza zgoraj navedenim splošnim načelom prava Skupnosti, v tem primeru pa ni bilo tako.
45 Tožeča stranka meni, prvič, da je Komisija s tem, da je tako različno obravnavala dve podjetji, za kateri je tožeča stranka menila, da sta na enak način sodelovali pri kršitvi, kršila načelo enakega obravnavanja. Dodaja, da uporaba zgornje meje 10 % ne more biti objektivno utemeljena z veliko razliko med zneskom naloženih glob in se sklicuje na svojo utemeljitev glede kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17.
46 Tožeča stranka meni, drugič, da zelo visoka globa, ki ji je bila naložena v primerjavi z globami, naloženimi drugim podjetjem, krši tudi načelo sorazmernosti. Komisija naj bi sama v odločbi navedla, da naj bi bili tožeča stranka in družba AGA Gas, glede dveh meril za določitev zneska glob, in sicer teže in trajanja kršitve, na enaki ravni. Zato tožeča stranka meni, da če uporaba različnega pravila vodi do znatnega zmanjšanja za eno izmed podjetij in ne za drugo, znesek, ki bo še naprej bremenil zadnje, ne bo več sorazmeren s ciljem, ki ga zasleduje naložitev globe. Poleg tega se sklicuje na svojo trditev glede kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17.
47 Tožeča stranka trdi, tretjič, da velika razlika med zneskom globe, ki ji je bila naložena, in zneski glob, naloženimi drugim podjetjem, krši prepoved samovoljnega ravnanja. Komisija nikakor ni mogla pravično sprejeti te odločbe. Poleg tega se tožeča stranka sklicuje na svojo trditev glede kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17.
48 Komisija predlaga, naj se drugi tožbeni razlog zavrne kot neutemeljen.
Predlog za zmanjšanje zneska globe
49 Podredno, tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj v okviru neomejene pristojnosti, določene v členu 229 ES, preveri ustreznost zneska globe, ki ji je naložena.
50 Način, v skladu s katerim naj bi Komisija uporabila zgornjo mejo 10 %, naj bi vodil v edinstven položaj, v katerem je bila majhnemu podjetju, kot je tožeča stranka, katere dejavnosti naj bi bile predvsem nacionalne, naložena znatno večja globa kot nizozemskim hčerinskim družbam skupin podjetij, ki delujejo na svetovni ravni in katerih promet je veliko večji od prometa tožeče stranke. Tako stanje naj bi bilo v nasprotju z želenim odvračilnim učinkom.
51 Tožeča stranka izpodbija predlog izračuna, ki ga navaja Komisija v odgovoru na tožbo, in opozarja, da bi jo morala zadnja šteti za podjetje, ki se povsem razlikuje od družbe Linde, katere hčerinska družba je.
52 Tožeča stranka poudarja, da če po mnenju Komisije naložena globa pomeni 3 % njenega celotnega prometa na Nizozemskem, se ta promet nanaša na vse njene dejavnosti, ki vključujejo prodaje na tono (dvakrat večje od prometa plina v jeklenkah in tekočega plina) in prodaje, ki se nanašajo na medicinske pline. Poleg tega naj bi primerjava med prometom, ustvarjenim na zadevnem trgu pred uporabo obvestila o ugodni obravnavi, in zneskom naložene globe razkrila veliko razliko med zneskom globe tožeče stranke in družbe AGA Gas. Nepravičnost sankcije, naložene tožeči stranki, naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da naj bi globa pomenila 50 % skupnega zneska naloženih glob, medtem ko naj bi tržni delež tožeče stranke v zadevnem obdobju znašal največ eno tretjino.
53 Komisija zatrjuje, da je primerjava med prometom, ustvarjenim na zadevnem trgu, in zneskom globe pred uporabo obvestila o ugodni obravnavi smiselna le, če se nanaša na izhodiščni znesek globe, pred uporabo posameznih zvišanj in znižanj. Taka primerjava bi pokazala, da tožeča stranka ni bila strogo obravnavana, temveč ravno nasprotno. Zaključuje, da je znesek globe, naložene tožeči stranki, pravičen in da ga ni treba zmanjšati.
Presoja Sodišča prve stopnje
Uvodne ugotovitve
54 Najprej je treba opozoriti, da se tožeča stranka v okviru prvega tožbenega razloga sklicuje hkrati na kršitev materialnega in procesnega prava, to je na kršitev člena 15(2) Uredbe št. 17 in člena 253 ES, ki se nanaša na obveznost obrazložitve.
55 Tako tožeča stranka z zaključkom trditve, ki se nanaša na prvi tožbeni razlog za razglasitev ničnosti, v tožbeni vlogi navaja, da je Komisija napačno uporabila merili teže in trajanja kršitve in kršila člen 15(2) Uredbe št. 17 „s tem, da ni podala prepričljive obrazložitve glede te uporabe“.
56 Iz tega besedila in še posebej iz uporabe pridevnika „prepričljiv“ sledi, da se očitek tožeče stranke pravzaprav ne nanaša na pomanjkanje ali nezadostno obrazložitev, ki spada med bistvene kršitve postopka v smislu člena 230 ES, temveč se nanaša na utemeljenost odločbe in torej na vsebinsko zakonitost tega akta.
57 Tožeča stranka dalje meni, da je bila odločba v primeru nekaterih podjetij (BOC in v njenem primeru) naslovljena na matično družbo, in v primeru drugih podjetij (Air Products, Air Liquide in AGA Gas) na nizozemsko hčerinsko družbo, medtem ko je Komisija glede zadnjih treh navedenih gospodarskih subjektov v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah navedla, da so matične družbe, v večji ali manjši meri, sodelovale pri kršitvi. Tožeča stranka trdi, da je ta sprememba v odločbi ostala nepojasnjena.
58 Če je mogoče zadnjo trditev razumeti kot izražanje očitka glede kršitve obveznosti obrazložitve, je treba opozoriti, da mora biti obrazložitev, ki jo zahteva člen 253 ES, v skladu z ustaljeno sodno prakso prilagojena naravi zadevnega akta in mora biti v njej jasno in nedvoumno podano sklepanje organa Skupnosti, ki je sporni akt izdal, tako da se lahko zainteresirane stranke seznanijo z razlogi sprejetega ukrepa in da lahko pristojno sodišče opravi nadzor. Zahtevo za obrazložitev je treba presojati glede na okoliščine posameznega primera, predvsem glede na vsebino akta, naravo razlogov, na katere se sklicuje, in interes, ki bi ga lahko imeli naslovniki oziroma drugi subjekti, ki jih akt neposredno in posamično zadeva. Ne zahteva pa se, naj obrazložitev pojasni vse upoštevne dejanske in pravne elemente v ukrepu, v katerem je treba vprašanje, ali je obrazložitev posameznega akta v skladu z zahtevami iz člena 253 ES, presoditi ne samo glede na njegovo besedilo, ampak tudi glede na njegov kontekst in na celoto pravnih pravil, ki urejajo zadevno področje (glej sodbo Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C-367/95 P, Recueil, str. I-1719, točka 63, in navedena sodna praksa).
59 V tem primeru je treba poudariti, prvič, da je treba odločbo, čeprav je sestavljena v obliki ene same odločbe, presojati kot vrsto posameznih odločb o ugotovitvi kršitve ali kršitev s strani vsakega podjetja naslovnika in o naložitvi globe ter, drugič, da je predmet tega spora le razglasitev ničnosti oziroma zmanjšanje zneska globe, ki je tožeči stranki naložena v členu 3 odločbe.
60 V takem okviru, če se naslovnik odločbe odloči vložiti ničnostno tožbo, sodišče Skupnosti odloča le o elementih odločbe, ki zadevajo naslovnika. Nasprotno pa neizpodbijani elementi, ki zadevajo druge naslovnike, ne spadajo v predmet spora, o katerem bi moralo odločati sodišče Skupnosti (sodba Sodišča z dne 14. septembra 1999 v zadevi Komisija proti AssiDomän Kraft Products in drugim, C-310/97 P, Recueil, str. I-5363, točka 53).
61 V tem primeru se tožeča stranka ne sklicuje na pomanjkanje ali nezadostno obrazložitev glede kršitve, kar se ji očita v odločbi. Zatrjevano pomanjkanje obrazložitve bi lahko torej vplivalo na zakonitost odločbe glede treh nizozemskih hčerinskih družb, Air Products, Air Liquide in AGA Gas. Vendar Air Products in Air Liquide nista vložili tožbe proti odločbi, ki je bila naslovljena nanju, prav tako tožbe ni vložila AGA AB, ki ji je bila odločba vročena kot pravni naslednici družbe AGA Gas.
62 Če tožeča stranka trdi, da je odločba nezakonita zaradi pomanjkanja obrazložitve glede obravnave matičnih družb podjetij Air Products in Air Liquide, ki nista bila naslovnika odločbe in torej nista bili sankcionirani, je treba poudariti, da se tožeča stranka ni upravičena sklicevati na te okoliščine z namenom, da bi se sama izognila sankciji, ki ji je naložena zaradi kršitve člena 81 ES, tudi če sodišče Skupnosti ne odloča o položaju drugih dveh podjetij (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 31. marca 1993 v zadevi Ahlström Osakeyhtiö in drugi proti Komisiji, C-89/85, C-104/85, C-114/85, C-116/85, C-117/85 in od C-125/85 do C-129/85, Recueil, str. I-1307, točka 197, in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 11. decembra 1996 v zadevi Van Megen Sports proti Komisiji, T-49/95, Recueil, str. II-1799, točka 56).
63 Nazadnje je treba odločbo, ki se nanaša na tožeče stranko, v vsakem primeru šteti kot zadostno obrazloženo, saj se je ta lahko seznanila z razlogi, na podlagi katerih je Komisija štela, da je tožeča stranka odgovorna za kršitev, ki se ji očita, in ji naložila globo, in to neodvisno od obravnave drugih podjetij, navedenih v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah, ki pa niso bila naslovniki odločbe. Poleg tega Sodišče prve stopnje meni, da je pristojno izvajati nadzor nad odločbo, če se ta nanaša na položaj tožeče stranke.
64 Iz zgoraj navedenega izhaja, da če je pisanje tožeče stranke mogoče razumeti kot izražanje očitka glede kršitve obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES, je treba ta očitek zavrniti.
65 Drugič je treba poudariti, da preučevanje pisanj tožeče stranke kaže na določeno prepletenost dveh tožbenih razlogov za razglasitev ničnosti in navedbe treh očitkov, ki vsi grajajo napačno uporabo meril teže in trajanja, določenih v členu 15(2) Uredbe št. 17. Prva očitka se nanašata na nesorazmernost in diskriminatornost naložene globe. Velik del utemeljitve tožeče stranke se nanaša na razlike v končnem znesku glob, preučenih in grajanih z vidika primerjave s položajem AGA Gas in uporabo, v tem primeru, zgornje meje 10 %. V okviru tretjega očitka se tožeča stranka sklicuje na nasprotovanje med naloženo globo in ciljem odvračilnega učinka.
66 Prav tako je treba poudariti, da tožeča stranka dalje navaja, da je naložena globa nesorazmerna, diskriminatorna in da je v nasprotju s ciljem odvračilnega učinka, tako glede predlogov, ki se nanašajo na razglasitev ničnosti člena 3 odločbe, kot tudi, podredno, glede predlogov Sodišča prve stopnje za zmanjšanje zneska globe v okviru njegove neomejene pristojnosti.
67 V teh okoliščinah je treba utemeljitev tožeče stranke preučiti z vidika predloga za odpravo ali zmanjšanje globe, pri čemer je treba razlikovati tri zgoraj navedene očitke.
Predlog za odpravo ali zmanjšanje globe
68 Uvodoma je treba opozoriti, da ima Komisija pri določitvi zneska posamezne globe v skladu z ustaljeno sodno prakso pooblastilo za odločanje po prostem preudarku in zato ni dolžna uporabiti natančne matematične formule (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 6. aprila 1995 v zadevi Martinelli proti Komisiji, T‑150/89, Recueil, str. II-1165, točka 59, in z dne 14. maja 1998 v zadevi Mo och Domsjö proti Komisiji, T-352/94, Recueil, str. II-1989, točka 268, potrjena v pritožbenem postopku s sodbo Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Mo och Domsjö proti Komisiji, C-283/98 P, Recueil, str. I-9855, točka 47). Vendar mora presojati v skladu s pravom Skupnosti, ki ne zajema le pogodbenih določb, temveč tudi splošna pravna načela (sodba Sodišča z dne 25. julija 2002 v zadevi Unión de Pequeños Agricultores proti Svetu, C-50/00 P, Recueil, str. I-6677, točka 38).
69 Prav tako je pomembno poudariti, da presoja sorazmernosti naložene globe glede na merili teže in trajanja kršitve, ki sta določeni v členu 15(2) Uredbe št. 17, spada v okvir neomejenega sodnega nadzora, ki na podlagi člena 17 iste uredbe pripada Sodišču prve stopnje.
70 V tem primeru ni sporno, da je Komisija znesek globe, naložene tožeči stranki, določila v skladu s splošno metodo, določeno v njenih Smernicah.
71 Smernice v točki 1, prvi pododstavek, določajo, da se za izračun zneska glob osnovni znesek določi na podlagi teže in trajanja kršitve, ki sta edini merili iz člena 15(2) Uredbe št. 17. V skladu s splošnimi pripombami Smernic točka 5(a) prav tako določa, da „končni znesek, ki se izračunava po tej metodi (osnovni znesek povečan ali zmanjšan na podlagi odstotka), v nobenem primeru ne sme preseči 10 % svetovnega prometa podjetij, kot je določeno v členu 15(2) Uredbe št. 17“. Posledično, Smernice niso zunaj pravnega okvira sankcij, ki ga določa ta določba (sodba Sodišča z dne 28. junija 2005 v zadevi Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, C-189/02 P, C-202/02 P, od C-205/02 P do C-208/02 P in C-213/02 P, ZOdl., str. I-5425, točki 250 in 252).
72 Komisija je pri določitvi izhodiščnega zneska glob, določenega glede na težo kršitve, ne glede na dejstvo, da so zadevna podjetja sodelovala v omejevalnem sporazumu o določitvi cen, menila, da bi bilo treba navedeno kršitev opredeliti kot težko in ne zelo težko, glede na omejen geografski obseg trga in dejstva, da je imel zadevni sektor povprečen gospodarski pomen (točki 423 in 428 odločbe).
73 Da bi se upošteval poseben pomen nezakonitega ravnanja posameznega podjetja, udeleženega v omejevalnem sporazumu, in torej njegov dejanski vpliv na konkurenco, je Komisija zadevna podjetja razvrstila v štiri kategorije, glede na njihov relativni pomen na zadevnem trgu. V ta namen je menila, da je primerno, da kot podlago primerjave relativnega pomena podjetij na zadevnem trgu upošteva promet, ki je bil na zadevnem trgu ustvarjen leta 1996 (točke od 429 do 432 odločbe).
74 Posledično sta bili tožeča stranka in družba AGA Gas, ki naj bi šteli za daleč največja gospodarska subjekta na zadevnem trgu, razvrščeni v prvo kategorijo. Družbi Air Products in Air Liquide, ki sta povprečna gospodarska subjekta na tem trgu, sta bili razvrščeni v drugo kategorijo. Družbi Messer in BOC, katerih pomen na zadevnem trgu je opredeljen kot „ znatno manjši“, sta bili razvrščeni v tretjo kategorijo. V četrti kategoriji je družba Westfalen, ki ima na tem trgu le zelo majhen delež (točka 431 odločbe).
75 Na podlagi zgoraj navedenega je Komisija tožeči stranki in družbi AGA Gas določila enak izhodiščni znesek, in sicer 10 milijonov eurov, nasproti 2,6 milijona eurov, ki ga je določila družbama Air Products in Air Liquide, 1,2 milijona eurov, ki ga je določila družbi Messer in BOC, in 0,45 milijona eurov, ki ga je določila družbi Westfalen.
76 Glede trajanja kršitve je Komisija ocenila, da je bila kršitev vsakega zadevnega podjetja povprečnega trajanja (od enega do štirih let), in sicer so tožeča stranka, družbe AGA Gas, Air Products, Air Liquide in Messer, kršile člen 81(1) ES od septembra 1993 do decembra 1997, družba BOC od junija 1994 do decembra 1995 in družba Westfalen od oktobra 1994 do decembra 1995. Zato je Komisija izhodiščni znesek, ki ga je določila v zvezi s tožečo stranko in z družbo AGA Gas, povečala za 10 % letno, kar pomeni 40-odstotno povečanje (točki 433 in 434 odločbe).
77 Osnovni znesek globe, določen glede na težo in trajanje kršitve, je bil torej tako za tožečo stranko kot za družbo AGA Gas določen v višini 14 milijonov eurov, nasproti 3,64 milijona eurov za družbi Air Products in Air Liquide, 1,68 milijona eurov za družbo Messer, 1,38 milijona eurov za družbo BOC in 0,51 milijona eurov za družbo Westfalen. Treba je poudariti, da Komisija ni ugotovila nobene oteževalne ali olajševalne okoliščine zoper podjetja, udeležena v omejevalnem sporazumu, ali v njihovo korist, razen glede podjetij BOC in Westfalen, katerih osnovni znesek globe se je zmanjšal za 15 %, ker sta imeli pri kršitvi izključno pasivno vlogo (točke od 438 do 448 odločbe).
78 Čeprav sta bili v tej fazi izračuna zneska glob tožeča stranka in družba AGA Gas na enaki ravni, ni sporno, da je bila tožeči stranki na koncu naložena globa v znesku 12,6 milijona eurov, ki je dejansko trikrat večji od zneska globe, naložene družbi AGA AB, to je 4,15 milijona eurov, in ki pomeni skoraj 50 % skupnega zneska naloženih glob.
79 Iz odločbe izhaja, da razlika v znesku naloženih glob, navedena v predhodni točki, izvira iz zmanjšanja osnovnega zneska globe s 14 na 5,54 milijona eurov, z uporabo zgornje meje 10 % v korist družbe AGA Gas, in iz odobritve 25‑odstotnega zmanjšanja zneska globe tej družbi na podlagi obvestila o ugodni obravnavi, tožeči stranki pa je bilo odobreno le 10-odstotno zmanjšanje (točke 450, od 454 do 459 odločbe).
– Zatrjevana nesorazmernost naložene globe
80 Tožeča stranka poudarja, da je končni znesek naložene globe trikrat večji od globe, ki je bila naložena družbi AGA AB in pomeni skoraj 50 % skupnega zneska glob, ki jih je naložila Komisija v odločbi, kar naj v nobenem primeru ne bi bilo sorazmerno z njenim sodelovanjem pri kršitvi ali njenim tržnim deležem, saj je ta v zadevnem obdobju znašal največ eno tretjino.
81 Ta očitek kaže na protislovje v vlogah tožeče stranke. V tožbeni vlogi je slednja jasno navedla, da ni prerekala različnih stopenj Komisije pri izračunu zneska glob v točkah od 412 do 448 odločbe, stališč glede teže in trajanja kršitve ter udeležbe različnih podjetij (glej točko 22).
82 Vendar je končni znesek globe zgolj rezultat vrste računskih operacij, ki jih je opravila Komisija v skladu s Smernicami, kot so navedene zgoraj, in glede na okoliščine primera, v skladu z obvestilom o ugodni obravnavi.
83 Poleg tega trditev, da je končni znesek globe, naložene tožeči stranki, glede na skupni znesek naloženih glob, nesorazmeren, kar zadeva prvi očitek, ki se nanaša na sodelovanje posamezne tožeče stranke pri kršitvi, nikakor ni utemeljena.
84 Glede drugega očitka, ki se nanaša na upoštevanje pomena podjetja na zadevnem trgu, je treba najprej opozoriti, da Komisija pri določitvi zneska glob glede na težo in trajanje zadevne kršitve, v primeru, da se globe naložijo več podjetjem, vpletenim v isto kršitev, ni dolžna zagotoviti, da končni zneski glob zadevnih podjetij, ki jih določi z izračunom, izražajo vse razlike med njimi glede njihovega celotnega ali upoštevnega prometa (sodba Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 71 zgoraj, točka 312).
85 Dalje je treba poudariti, da končni znesek globe ne ustreza a priori opredelitvi morebitne nesorazmernosti globe glede na pomen udeležencev omejevalnega sporazuma. Navedeni končni znesek je treba namreč določiti zlasti na podlagi različnih okoliščin, ki se nanašajo na posamezno ravnanje zadevnega podjetja, kot so trajanje kršitve, obstoj oteževalnih ali olajševalnih okoliščin in stopnja sodelovanja navedenih podjetij, ne pa na njegov tržni delež ali promet.
86 Po drugi strani izhodiščni znesek globe v tem primeru pomeni upoštevni dejavnik za presojo morebitne nesorazmernosti globe glede na pomen udeležencev v omejevalnem sporazumu.
87 Kot je navedeno zgoraj, je Komisija namreč, ob upoštevanju posebnega pomena nezakonitega ravnanja vsakega podjetja, udeleženega v omejevalnem sporazumu, in torej njegovega dejanskega vpliva na konkurenco, zadevna podjetja razvrstila v štiri kategorije, prav glede na njihov relativni pomen na zadevnem trgu. Tožeča stranka in družba AGA Gas, ki štejeta za daleč najpomembnejša gospodarska subjekta na zadevnem trgu, sta bili razvrščeni v prvo kategorijo.
88 V tej zvezi se je Komisija sklicevala na številčne podatke v tretjem stolpcu preglednice 1 v uvodni izjavi 75 odločbe:
Podjetja | Skupni promet naslovnikov odločbe v letu 2001 (v eurih) | Promet za sektor plina v rezervoarjih in tekočega plina na Nizozemskem (v eurih) in tržni deleži, ocenjeni za leto 1996 |
Hoek Loos [NV] | 470.648.000 | 71.400.000 (39,7 %) |
AGA Gas BV1 | 55.479.0002 | 49.200.000 (27,4 %) |
[Air Products] | 110.044.000 | 18.600.000 (10,4 %) |
Air Liquide BV | 60.720.000 | 12.900.000 (7,2 %) |
[Messer] | 11.275.000 | 8.200.000 (4,4 %) |
[BOC] | 6.690.905.000 | 6.800.000 (3,8 %) |
[Westfalen] | 5.455.000 | 2.600.000 (1,5 %) |
1 Po likvidaciji družbe AGA Gas BV v letih 2000/2001 je družba AGA AB sprejela odgovornost za ravnanja svoje hčerinske družbe in je torej naslovnica odločbe. | |
2 2000 je zadnje poslovno leto, za katero obstajajo podatki o prometu družbe AGA Gas BV. | |
89 Treba je poudariti, da je bil promet družbe AGA Gas na zadevnem trgu in njen tržni delež znatno manjši od prometa in tržnega deleža tožeče stranke. Vendar, ne glede na dejstvo, da je bil navedeni promet tožeče stranke za 40 % večji od prometa družbe AGA Gas, sta bili ti podjetji razvrščeni v isto kategorijo in jima je bil dodeljen enak izhodiščni znesek v višini 10 milijonov eurov, kar je mogoče šteti kot objektivno prednost tožeče stranke. Poleg tega, čeprav ta dvomi o načinu izračuna prometa družbe AGA Gas, ni navedla nobenega dejanskega podatka, ki bi omogočil izpodbijanje številčnega vrednotenja iz zgoraj povzete preglednice.
90 Tožeča stranka skuša zmanjšati svoj pomen s primerjavo svojih tržnih deležev z večjimi tržnimi deleži družbe AGA Gas v zvezi z določenimi podsegmenti zadevnega trga, to je z določenimi vrstami plina, in v ta namen napotuje na številčne podatke iz preglednic 3 (plin v jeklenkah) in 4 (tekoči plini) odločbe (točki 77 in 78). Vendar kot pravilno poudarja Komisija, ta primerjava ni upoštevna za presojo pomena obeh podjetij, ker tržni deleži iz preglednice 1 odločbe upoštevajo tehtano povprečje teh dveh različnih podsegmentov in s tem omogočajo, da se relativni pomen navedenih podjetij ustrezno oceni.
91 Dejansko je treba poudariti, da tožeča stranka v svojih vlogah očitno vztraja pri zatrjevanju podobnosti njenega položaja s položajem družbe AGA Gas ter v skladu s tem navaja, da iz tabele 1 v odločbi izhaja, da je njen promet plina v rezervoarjih in tekočega plina primerljiv s prometom družbe AGA Gas in da je torej Komisija ti podjetji pravilno razvrstila v isto kategorijo.
92 Velikost prometa tožeče stranke in njen tržni delež pojasnjujeta in utemeljujeta izhodiščni znesek, ki je skoraj štirikratni znesek, naložen podjetjem druge kategorije, in več kot osemkratni znesek, določen podjetjem tretje kategorije. Poleg tega razmerja med prometom podjetij na zadevnem trgu, navedena v preglednici 1 navedene odločbe, in izhodiščnimi zneski glob, ki jih je določila Komisija za vsako izmed njih, ne kažejo na nesorazmerno obravnavo tožeče stranke, ker izhodiščni zneski glob pomenijo 14 % prometa na zadevnem trgu za tožečo stranko, nasproti 20,3 % za AGA Gas, 13,98 % za Air Products, 20,2 % za Air Liquide, 14,6 % za Messer, 17,6 % za BOC in 17,3 % za Westfalen.
93 V teh okoliščinah, na podlagi dejstva, da končni znesek globe, naložene tožeči stranki, pomeni skoraj 50 % vseh glob, ki jih je naložila Komisija, ni mogoče sklepati na nesorazmernost navedenega zneska, ker je izhodiščni znesek njene globe utemeljen glede na merilo, ki ga je sprejela Komisija za presojo pomena vsakega izmed podjetij na upoštevnem trgu (glej v tem smislu sodbo LR AF 1998 proti Komisiji, točka 40 zgoraj, točka 304).
94 Ta presoja je prav tako podlaga za zavrnitev trditve tožeče stranke glede primerjave z družbo AGA Gas v zvezi z razmerjem med prometom, ustvarjenim na zadevnem trgu, in zneskom globe pred uporabo obvestila o ugodni obravnavi.
95 Poleg tega je treba opozoriti, da je zmanjšanje globe družbi AGA Gas s 14 na 5,54 milijona eurov pred uporabo obvestila o ugodni obravnavi, medtem ko je globa tožeče stranke ostala nespremenjena, to je 14 milijonov eurov, utemeljeno z uporabo zgornje meje 10 % in ne izraža diskriminatorne obravnave na škodo tožeče stranke, kot je navedeno spodaj.
– Zatrjevana diskriminatornost naložene globe
96 V skladu z ustaljeno sodno prakso gre za kršenje načela enakega obravnavanja, če se primerljivi položaji obravnavajo različno ali različni položaji enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno (sodbi Sodišča z dne 13. decembra 1984 v zadevi Sermide, 106/83, Recueil, str. 4209, točka 28, in z dne 28. junija 1990 v zadevi Hoche, C-174/89, Recueil, str. I-2681, točka 25; sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi BPB de Eendracht proti Komisiji, T-311/94, Recueil, str. II-1129, točka 309).
97 Čeprav tožeča stranka na splošno izpodbija razliko med zneskom globe, ki ji je naložena, in zneskom glob, naloženih drugim podjetjem, udeleženim v omejevalnem sporazumu, očitek o zatrjevani diskriminatornosti svoje globe utemeljuje in pojasnjuje zlasti v zvezi z obravnavanjem družbe AGA Gas. Tako tožeča stranka zatrjuje, da je glede teže in trajanja kršitve v enakem položaju zgolj z družbo AGA Gas.
98 Iz odločbe izhaja, da je Komisija dejansko, glede na težo in trajanje kršitve, družbi AGA Gas in tožeči stranki določila enak osnovni znesek globe, vendar je zadnji na koncu naložila trikrat večjo globo od globe, naložene družbi AGA AB za dejanja, ki jih je storila njena nekdanja hčerinska družba.
99 Tožeča stranka trdi, da je Komisija v okviru izvajanja diskrecijske pravice pri izračunu glob in še zlasti pri uporabi zgornje meje 10 % sprejela nekaj odločitev, ki so privedle do izpodbijanega končnega zneska. Po mnenju tožeče stranke zavezujoči dejavniki, ki bi lahko pojasnili zelo veliko razliko med zneskom globe, ki ji je bila naložena, in zneskom, ki je bil določen družbi AGA AB, ne obstajajo.
100 Glede na navedeno je treba zgoraj omenjeno razliko pojasniti z dejstvom, da se je znesek globe družbe AGA Gas po uporabi zgornje meje 10 % zmanjšal in da se je zadnji odobrilo 25-odstotno znižanje zneska globe, nasproti zgolj 10-odstotnemu znižanju tožeči stranki, na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.
101 Tožeča stranka v svojih vlogah ni podala nobenega stališča glede okoliščin, v katerih je Komisija uporabila navedeno obvestilo, ne glede sebe ne glede drugih zadevnih podjetij.
102 Čeprav Komisija, pod nadzorom Sodišča prve stopnje, sama, glede na okoliščine posamezne zadeve, presoja o odobritvah zmanjšanj glob, na podlagi obvestila o ugodni obravnavi, mora po drugi strani upoštevati zgornjo mejo 10 %. V nasprotju s trditvami tožeče stranke Komisija pri uporabi zgornje meje 10 %, ki je povezana le z obsegom prometa iz člena 15(2) Uredbe št. 17, nima diskrecijske pravice. Kot poudarja generalni pravobranilec M. Tizzano v sklepnih predlogih, ki se nanašajo na sodbo Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 71 zgoraj (Recueil, str. I-5439, točka 125), „se po definiciji zgornja meja, ki pomeni absolutno mejo, kakor hitro se doseže določeni prag in neodvisno od vseh preostalih meril, uporabi samodejno“.
103 Diskriminacija, ki jo zatrjuje tožeča stranka, bi bila lahko torej podana le v okviru opredelitve prometa, ki jo je navedla Komisija v odločbi.
104 V skladu z ustaljeno sodno prakso je treba promet iz člena 15(2) Uredbe št. 17 razumeti, kot da se nanaša na celotni promet zadevnega podjetja, ki sam daje približen podatek o njegovem pomenu in vplivu na trgu (sodbi Sodišča z dne 7. junija 1983 v zadevi Musique diffusion française in drugi proti Komisiji, od 100/80 do 103/80, Recueil, str. 1825, točka 119, in Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 71 zgoraj, točka 181; sodba Sodišča prve stopnje z dne 7. julija 1994 v zadevi Dunlop Slazenger proti Komisiji, T-43/92, Recueil, str. II‑441, točka 160).
105 V tem primeru je Komisija menila, da so dejstva, predstavljena v delu I odločbe, dokazala, da je tožeča stranka neposredno sodelovala pri tajnih sporazumih, ki se nanašajo na pline za medicinske in industrijske namene na Nizozemskem, in da bi morala biti zato tožeča stranka odgovorna za svoje kršitve in biti naslovnica odločbe (točka 396 odločbe).
106 Poleg tega iz odločbe izhaja, da je celotni promet tožeče stranke v letu 2001 znašal 470.648.000 eurov (preglednica 1 odločbe), medtem ko je osnovni znesek globe, ki ga je Komisija na podlagi izračuna, opravljenega v skladu s Smernicami, določila tožeči stranki, znašal 14.000.000 eurov. Očitno je, da je ta znesek mnogo nižji od zgoraj navedene meje, ki se torej ni uporabila.
107 Po drugi strani je Komisija, na podlagi izračuna, opravljenega v skladu s Smernicami, družbi AGA Gas določila globo v višini 14 milijonov eurov, očitno višjo od meje 10 % celotnega prometa zadevnega podjetja, ki je znašal 55.479.000 eurov v letu 2000, ki je bilo zadnje poslovno leto, za katero so obstajali podatki o prometu družbe AGA Gas. To pojasnjuje, zakaj je bila globa zmanjšana na najvišjo dovoljeno višino, in sicer na znesek 5,54 milijona eurov. Ob upoštevanju celotnega prometa, ocenjenega na 11,275 milijona eurov, je bilo tudi družbi Messer, ob uporabi zgornje meje 10 %, odobreno zmanjšanje globe na 1,12 milijona eurov.
108 Vendar poleg dejstva, da tožeča stranka ni izpodbijala zneska, ki ga je na podlagi njenega celotnega prometa določila tožena stranka, prva tudi ni dokazala ali trdila, da bi se morala protikonkurenčna ravnanja, ki ji jih očita Komisija, očitati drugemu podjetju, niti da ni bila odgovorna za kršitev člena 81 ES. Tožeča stranka, naslovnica obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, nasprotno, vztraja pri dejstvu da je, ne glede na kapital družbe Linde v višini 58 % v letu 1992, povečan na 65 % v letu 1995, v veliki meri sama določala svojo trgovinsko politiko in da ni obstajal skupinski odnos v smislu sodne prakse. Prav tako ne trdi, da je njena hčerinska družba Hoek Loos BV, ki združuje njene nizozemske dejavnosti, odgovorna za očitana protikonkurenčna ravnanja, in trdi, da je ta neodvisno določala svoje obnašanje na trgu.
109 Tožeča stranka se omejuje, prvič, na trditev, da je Komisija storila napako, ko jo je obravnavala drugače kot druga podjetja in zlasti družbo AGA Gas, ter drugič, na zahtevo po enaki obravnavi, ki jo uživa to podjetje in jo tožeča stranka opredeljuje kot ugodno.
110 Zadostuje ugotovitev, da ta utemeljitev tožeče stranke ne more utemeljiti trditve, da je Komisija v njenem primeru kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku glede zgornje meje 10 %, bodisi glede uvodnega vprašanja odgovornosti za kršitev bodisi glede vprašanja prometa, ki bi ga morala upoštevati.
111 Glede trditve, ki se nanaša na obravnavo drugih podjetij in še posebej družbe AGA Gas, tožeča stranka v repliki navaja, da je dokazala, da ugodne odločitve, ki jih je sprejela Komisija glede naslovnikov odločbe, glede zadevnega prometa z zgornjo mejo 10 % in glede vrstnega reda, po katerem je treba to in določbe obvestila o ugodni obravnavi uporabiti, „niso bile vedno samoumevne, ne da bi trdili, da niso bile pravilne ali da bi odločali o njihovi ustreznosti, čeprav glede njih obstaja (morebiten) dvom“. Tožeča stranka se zlasti čudi, da Komisija družbe AGA AB ni štela za odgovorno za kršitev in da je upoštevala celotni promet navedenega podjetja. Trdi, da naj dejstvo, da je bila odločba naslovljena zoper družbo AGA AB, kot pravno naslednico svoje nekdanje hčerinske družbe AGA Gas, ne bi moglo prepričljivo utemeljiti velike razlike med naloženimi globami.
112 Kolikor se tožeča stranka omejuje na poudarjanje prednosti družbe AGA Gas, ki jo je imela zaradi uporabe zgornje meje 10 %, zadošča ugotovitev, da to podjetje in tožeča stranka nista v primerljivem položaju in da objektivno različno obravnavanje, ki sta ga bili družbi deležni, pojasnjuje in utemeljuje objektivna razlika med njunima položajema. Torej, kar tožeča stranka opisuje kot diskriminatorni končni znesek izračuna Komisije, dejansko ni nič drugega kot neizogibna posledica uporabe meje 10 %.
113 Ker se tožeča stranka sklicuje na nezakonito zmanjšanje globe, naložene družbi AGA Gas in tudi če predpostavimo, da je Komisija temu podjetju z napačno uporabo zgornje meje 10 % neupravičeno odobrila zmanjšanje, je treba opozoriti, da mora biti spoštovanje načela enakega obravnavanja usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega (sodba Sodišča z dne 4. julija 1985 v zadevi Williams proti Računskemu sodišču, 134/84, Recueil, str. 2225, točka 14; sodba Sodišča prve stopnje z dne 14. maja 1998 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, T-327/94, Recueil, str. II-1373, točka 160, potrjena v pritožbenem postopku s sodbo Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi SCA Holding proti Komisiji, C-297/98 P, Recueil, str. I-10101, in sodba LR AF 1998 proti Komisiji, točka 40 zgoraj, točka 367).
114 Podredno je treba poudariti, da so trditve tožeče stranke glede izbire naslovnikov odločbe, glede upoštevanja svetovnega prometa skupine, ki ji pripada podjetje, ki je naslovnik odločbe, za namen uporabe zgornje meje 10 % in glede potrebne uporabe obvestila o ugodni obravnavi pred uporabo navedene zgornje meje,neutemeljene.
115 Prvič, medtem ko tožeča stranka nasprotuje spremembi presoje Komisije glede odgovornosti za ugotovljena protikonkurenčna ravnanja družbe AGA AB, je treba ugotoviti, na eni strani, da je družba AGA Gas, in ne družba AGA AB, edina naslovnica obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in torej edino podjetje, ki mu je Komisija očitala kršitev in, na drugi strani, da je tožena stranka to presojo ohranila v odločbi, v kateri je menila, da je zgolj družba AGA Gas odgovorna za kršitev, opredeljeno v odločbi. Tožeča stranka ni predložila nobenega dokaza, ki bi omajal to presojo ali ki bi dokazal, da bi morala biti družba AGA AB prvenstveno, sama ali solidarno z družbo AGA Gas, odgovorna za ravnanja zadnje.
116 Drugič, Komisija bi morala pri uporabi zgornje meje 10 % upoštevati promet zadevnega podjetja, in sicer podjetja, ki mu je bila naložena globa in je bilo zaradi tega spoznano za odgovorno za kršitev ter mu je bila vročena odločba o naložitvi globe (glej v tem smislu sodbo Sodišča prve stopnje z dne 15. junija 2005 v zadevi Tokai Carbon in drugi proti Komisiji, T-71/03, T-74/03, T-87/03 in T-91/03, ZOdl., str. II-10, točka 390).
117 Stališče tožeče stranke glede potrebe po upoštevanju celotnega prometa skupine, ki ji pripada hčerinska družba, na katero je bila zaradi kršitve konkurenčnih pravil naslovljena odločba o naložitvi glob, je nesmiselno in ni v skladu z ustaljeno sodno prakso, na podlagi katere je mogoče protikonkurenčno obnašanje podjetja očitati drugemu podjetju, če svojega obnašanja na trgu ni določilo neodvisno, temveč je v glavnem uporabilo navodila tega podjetja, zlasti ob upoštevanju gospodarskih in pravnih povezav, ki ju združujejo (sodbi Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Metsä-Serla in drugi proti Komisiji, C-294/98 P, Recueil, str. I-10065, točka 27, in v zadevi Dansk Rørindustri in drugi proti Komisiji, točka 71 zgoraj, točka 117). Tako je mogoče obnašanje hčerinske družbe očitati matični družbi, če hčerinska družba ni neodvisno določila svojega obnašanja na trgu, temveč v glavnem uporabila navodila, ki ji jih je določila matična družba (sodba Sodišča z dne 14. julija 1972 v zadevi ICI proti Komisiji, 48/69, Recueil, str. 619, točka 133).
118 Na podlagi stališča tožeče stranke je vsaka presoja odnosov znotraj skupine družb z namenom opredelitve, ali skupina lahko predstavlja enotno podjetje, da bi bilo mogoče uporabiti pravila o konkurenci, nesmiselna, saj priznanje odgovornosti enega podjetja, člana skupine, ipso facto vodi do solidarne odgovornosti matične družbe, ki predstavlja skupino, če ta obstaja, ali drugih podjetij, ki so del skupine. To je torej popolnoma v nasprotju z načelom individualizacije kazni in sankcij, v skladu s katerim se sme podjetje sankcionirati samo zaradi dejstev, ki se mu individualno očitajo, kar je načelo, ki velja za vsak upravni postopek, v katerem se lahko na podlagi pravil Skupnosti o konkurenci izrečejo sankcije (sodba Sodišča prve stopnje z dne 13. decembra 2001 v zadevi Krupp Thyssen Stainless in Acciai speciali Terni proti Komisiji, T-45/98 in T-47/98, Recueil, str. II-3757, točka 63, v pritožbenem postopku potrjena s sodbo Sodišča z dne 14. julija 2005 v zadevi ThyssenKrupp Stainless in ThyssenKrupp Acciai speciali Terni proti Komisiji, C‑65/02 P in C-73/02 P, ZOdl., str. I-6773, točka 82).
119 V tej zvezi se tožeča stranka napačno sklicuje na sodbo HFB in drugi proti Komisiji, točka 37 zgoraj. Čeprav je v tej sodbi Sodišče prve stopnje zgornjo mejo 10 % izračunalo dejansko na podlagi skupnega prometa treh družb, ki so del zadevne skupine, je prav tako potrdilo odločbo Komisije, s katero je ta vsako izmed teh družb štela za solidarno odgovorno za kršitev, ki jo je storila skupina, ki je sama predstavljala podjetje, ki je storilo kršitev v smislu člena 81 ES (sodba HFB in drugi proti Komisiji, točka 37 zgoraj, točka 527).
120 V teh okoliščinah družba AGA AB ni bila prvenstveno odgovorna za protikonkurenčna ravnanja svoje hčerinske družbe AGA Gas, zato bi bilo treba za uporabo zgornje meje 10 % upoštevati zgolj promet zadnje in to neodvisno od dejstva, da je bila odločba na koncu naslovljena na družbo AGA AB kot na pravno naslednico njene hčerinske družbe, ki je pravno prenehala obstajati po posredovanju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah.
121 V zvezi s tem je treba opozoriti, da mora fizična ali pravna oseba, ki je zadevno podjetje vodila ob nastanku kršitve, načeloma odgovarjati zanjo, čeprav je bila ob sprejetju odločbe o ugotovitvi kršitve druga oseba odgovorna za poslovanje podjetja (sodbi Sodišča z dne 16. novembra 2000 v zadevi Cascades proti Komisiji, C-279/98 P, Recueil, str. I-9693, točka 78, in v zadevi SCA Holding proti Komisiji, točka 113 zgoraj, točka 27). Drugače bi bilo le, če bi pravna oseba ali pravne osebe, odgovorne za poslovanje podjetja, po storitvi kršitve pravno prenehale obstajati (sodba Sodišča z dne 8. julija 1999 v zadevi Komisija proti Anic Partecipazioni, C-49/92 P, Recueil, str. I-4125, točka 145, in sodba HFB in drugi proti Komisiji, točka 37 zgoraj, točka 104), kar se je v tem primeru tudi zgodilo.
122 Po likvidaciji družbe AGA Gas je matična družba AGA AB sprejela odgovornost za nekdanjo hčerinsko družbo in s tem sankcijo, ki bi bila naložena družbi AGA Gas, če bi še vedno obstajala. V takem primeru je znesek globe še naprej določen na podlagi sodelovanja in položaja družbe AGA Gas.
123 Tretjič, glede dejstva, da je Komisija sodelovanje tožeče stranke upoštevala po uporabi zgornje meje 10 %, zadošča ugotovitev, da ta pristop omogoča, da ima obvestilo o ugodni obravnavi polni učinek: če bi osnovni znesek močno presegal mejo 10 % pred uporabo navedenega obvestila, kot je bilo v primeru družbe AGA Gas, ne da bi bilo mogoče to mejo uporabiti neposredno, bi bilo spodbujanje zadevnega podjetja k sodelovanju s Komisijo veliko bolj šibko, ker bi bila višina končne globe v vsakem primeru znižana na 10 %, s sodelovanjem ali brez (sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. novembra 2005 v zadevi SNCZ proti Komisiji, T‑52/02, ZOdl., str. II-5005, točka 41).
124 Iz tega sledi, da očitek tožeče stranke, da je bila diskriminatorno obravnavana glede na obravnavo družbe AGA Gas, kot tudi drugih podjetij, udeleženih v omejevalni sporazum, če se je navedeni očitek nanašal tudi na njihovo obravnavo, ni utemeljen.
– Zatrjevano nasprotje s ciljem odvračilnega učinka
125 Tožeča stranka trdi, da je način, v skladu s katerim je Komisija v odločbi uporabila zgornjo mejo 10 %, privedel do rezultata, ki je glede končnega zneska glob v popolnem nasprotju s ciljem odvračilnega učinka. Poudarja, da ji je bila kot relativno majhnemu podjetju, katerega dejavnosti so predvsem nacionalne, naložena znatno višja globa kot nizozemskim hčerinskim družbam, ki so del skupin podjetij, ki poslujejo na svetovni ravni in dosegajo veliko večji promet od nje. V zvezi s tem navaja svetovni promet matičnih družb Air Products (5717 milijonov dolarjev) in Air Liquide (8328 milijonov eurov).
126 Dodaja, da dejstvo neuporabe zgornje meje 10 % na celotni promet skupine, ki ji pripada hčerinska družba, ki je edina naslovnica odločbe o naložitvi globe, vodi do položaja, v katerem je znesek globe odvisen od načina, v skladu s katerim podjetje razdeli svoje dejavnosti med različne družbe, pri čemer poudarja, da veliko mednarodnih podjetij, kot sta vodilni podjetji Air Products in Air liquide, dejavnosti izvaja prek različnih nacionalnih družb. To bi pomenilo odmik od objektivne uporabe člena 15(2) Uredbe št. 17 in dejavnik odvračilnosti bi dobil poljubno vsebino.
127 Takoj je treba poudariti, da je primerjava tožeče stranke, pri čemer primerja svoj celotni promet (470.648.000 eurov v letu 2001) s prometom, ki je dejansko veliko večji od njenega, ki so ga ustvarila podjetja, ki niso bila odgovorna za kršitev, ugotovljeno s strani Komisije, in torej niso bili naslovniki odločbe, popolnoma neupoštevna.
128 Dejansko se zdi, da trditev tožeče stranke temelji na napačni premisi, in sicer, da je za uporabo zgornje meje 10 % treba upoštevati celotni promet skupine, ki ji pripada hčerinska družba, ki je edina odgovorna za kršitev in je naslovnica odločbe o naložitvi glob, kot je bilo dokazano v točkah od 116 do 118 zgoraj.
129 V nasprotju s trditvami tožeče stranke, uporaba zgornje meje 10 % v skladu s sodno prakso ne vodi do tega, da bi bil znesek globe odvisen od razdelitve različnih dejavnosti gospodarskega subjekta. Določitev zneska globe temelji na pravni presoji Komisije, ki je podvržena nadzoru Sodišča prve stopnje, in sicer presoji glede odgovornosti za kršitev s strani enega ali več podjetij, kar je edini vidik, ki je združljiv z načelom osebne odgovornosti. Odgovor na vprašanje o odgovornosti se lahko razlikuje glede na okoliščine posamezne zadeve, v kateri se zastavi vprašanje, in je lahko odgovornost hčerinske ali matične družbe ali solidarna odgovornosti teh dveh subjektov.
130 Tožeča stranka trdi, da je končni znesek njene globe v nasprotju z želenim odvračilnim učinkom, ker je veliko višji od zneskov glob, naloženih nizozemskim hčerinskim družbam, naslovnicam odločbe, ki so velike večnacionalne dobaviteljice plina, zato je treba opozoriti na ustaljeno sodno prakso, v skladu s katero sme Komisija pri presoji glob na splošni ravni upoštevati dejstvo, da so očitne kršitve konkurenčnih pravil Skupnosti še vedno relativno pogoste in da lahko zato zviša raven glob, da bi se okrepil njihov odvračilen učinek (sodba z dne 14. maja 1998 SCA Holding proti Komisiji, točka 113 zgoraj, točka 179).
131 V zvezi s tem točka 1 A, četrti odstavek, Smernic med drugim določa, da je potrebno v okviru ocene teže kršitve in izhodiščnega zneska globe „določiti kazen na ravni, ki naj zagotavlja, da ima dovolj odvračilen učinek “.
132 V tej zadevi, ki pomeni klasično kršitev konkurenčnega prava in ravnanje, katerega nezakonitost je Komisija večkrat poudarila, in od njenih prvih posredovanj na tem področju sme ta šteti za potrebno, da znesek globe določi na dovolj odvračilni ravni, v mejah, določenih v Uredbi št. 17.
133 Kot je bilo navedeno zgoraj (točka 110), pa tožeča stranka ni dokazala, da naj bi Komisija sama kršila pooblastilo za odločanje po prostem preudarku v zvezi z uporabo zgornje meje 10 %, pri čemer je treba prav tako opozoriti, da mora institucija uporabiti to mejo, v skladu z Uredbo št. 17.
134 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba očitke tožeče stranke glede kršitve člena 15(2) Uredbe št. 17, zatrjevane nesorazmernosti in diskriminatornosti naložene globe in zatrjevanega nasprotja globe s ciljem odvračilnega učinka zavrniti kot neutemeljene in ker naj bi bil končni znesek globe, naložene tožeči stranki, popolnoma primeren, nobena od okoliščin, na katere se sklicuje tožeča stranka, ne upravičuje zmanjšanja zadevnega zneska.
135 Na koncu, glede zatrjevane kršitve „načela prepovedi samovoljnega ravnanja“ je treba ugotoviti, da na podlagi utemeljitve tožeče stranke, ki se nanaša na ta očitek, ni mogoče razlikovati med bistvom tega in očitki, navedenimi v predhodni točki, zato ga je treba prav tako zavrniti.
Stroški
136 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (peti senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrne.
2) Tožeča stranka nosi plačilo stroškov postopka.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 4. julija 2006.