Language of document : ECLI:EU:T:2008:67

Zadeva T-345/03

Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javna naročila storitev – Skupnostni postopek javnega razpisa – Opravljanje storitev v zvezi z razvojem in zagotavljanjem podpornih storitev Službe Skupnosti za informacije o raziskavah in razvoju (CORDIS) – Zavrnitev ponudbe ponudnika – Načeli enakega obravnavanja ponudnikov in preglednosti“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti

(člena 230 ES in 233 ES)

2.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Postopek javnega razpisa

3.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Postopek javnega razpisa

4.      Javna naročila Evropskih skupnosti – Postopek javnega razpisa

1.      Sodišče Skupnosti v preizkusu zakonitosti, ki ga opravlja, institucijam ne more naložiti ravnanja, ampak mora zadevni organ sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe, izdane v okviru ničnostne tožbe.

(Glej točko 46.)

2.      V postopku oddaje javnih naročil je namen zahteve po uvajalnem obdobju – ki novemu pogodbeniku omogoča, da se seznani s starejšo različico tehnologije, ki bo nadomeščena – ohranitev visoke ravni kakovosti storitve, ki jo je treba zagotoviti, v tem obdobju. Vendar gre pri tem za obdobje, med katerim je, prvič, opravljanje zadevnih storitev še odplačno na podlagi pogodbe, sklenjene s sedanjim pogodbenikom, in, drugič, novi pogodbenik še ni v stanju, ko bi lahko v celoti zagotovil kakovost storitev, ki se zahteva za uporabo nove različice tehnologije. Tako je uvajalno obdobje določeno v interesu novega pogodbenika, kar mu omogoča, da se v celoti in pravočasno seznani s tehnologijo, s katero bo moral delati, medtem ko zdaj lahko zagotavlja le omejeno opravljanje storitev. Dejstvo, da tako uvajalno obdobje ni odplačno, torej kot tako ni diskriminatorno.

(Glej točko 68.)

3.      V položaju, v katerem se je naročnik odločil, da opravi postopek javnega razpisa za oddajo naročila, ki ga je do takrat izvajal en sam pogodbenik, načelo enakega obravnavanja ponudnikov ne zahteva od naročnika, da popolnoma nevtralizira vse prednosti, ki jih ima ponudnik, kadar je sedanji pogodbenik njegov podizvajalec.

Vendar spoštovanje načela enakega obravnavanja zahteva, v teh posebnih okoliščinah, tehtanje zadevnih interesov. Da bi tako, kolikor je mogoče, spoštovali načelo enakega obravnavanja ponudnikov in bi se izogibali posledicam, ki so v nasprotju z interesi storitev institucije, ki je naročnik, je treba nevtralizirati tudi morebitne prednosti sedanjega pogodbenika ali ponudnika, ki je z njim povezan v okviru pogodbe o podizvajanju, ampak zgolj kadar je to nevtralizacijo tehnično preprosto opraviti, kadar je ekonomsko sprejemljiva in če se z njo ne kršijo pravice sedanjega pogodbenika ali navedenega ponudnika.

(Glej točke 70, 73, 75 in 76.)

4.      Komisija je v tem postopku oddaje javnih naročil na vseh stopnjah postopka dolžna skrbeti za spoštovanje načela enakega obravnavanja in posledično za enakost možnosti vseh ponudnikov, zato da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, kar pomeni, da za vse ponudnike veljajo tudi enaki pogoji.

Načelo preglednosti, povezano z načelom enakega obravnavanja, zahteva, da so vse tehnične informacije, ki so pomembne za dobro razumevanje obvestila o razpisu ali razpisne dokumentacije, dane na razpolago, kakor hitro je mogoče, vsem podjetjem, ki so udeležena v postopku oddaje javnih naročil, da se tako po eni strani vsem razumno obveščenim in običajno prizadevnim ponudnikom omogoči, da jih razumejo v pravilnem obsegu in jih razlagajo enako, in da se po drugi strani naročniku omogoči učinkovit preizkus, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo merilom, ki urejajo zadevno naročilo.

V zvezi s tem kršitev enakih možnosti in načela preglednosti pomeni kršitev predhodnega postopka, s čimer je kršena pravica zadevnih strank do informacij. Vendar lahko kršitev postopka povzroči ničnost zadevne odločbe le, če se ugotovi, da bi, kadar te kršitve ne bi bilo, upravni postopek lahko vodil do drugačnega izida, če bi imel ponudnik dostop do upoštevnih informacij od začetka postopka, in če bi v zvezi s tem obstajala vsaj majhna možnost, da bi lahko ponudnik prišel do upravnega postopka z drugačnim izidom.

Razveljaviti je treba odločbo Komisije o oddaji naročila, če je Komisija s tem, da vsem potencialnim ponudnikom od začetka postopka javnega razpisa ni posredovala določenih tehničnih informacij, ki so pomembne za pripravo ponudb, kršila načelo enakega obravnavanja ponudnikov in če je navedena kršitev lahko vplivala na oddajo spornega naročila.

(Glej točke 141, od 143 do 145, 147 in 204.)