Zadeva C‑567/14

Genentech Inc.

proti

Hoechst GmbH
in
Sanofi-Aventis Deutschland GmbH

(Predlog za sprejetje predhodne odločbe,
ki ga je vložilo cour d’appel de Paris)

„Predhodno odločanje – Konkurenca – Člen 101 PDEU – Neizključni licenčni sporazum – Patent – Neobstoj kršitve patenta – Obveznost plačila licenčnine“

Povzetek – Sodba Sodišča (prvi senat) z dne 7. julija 2016

1.        Vprašanja za predhodno odločanje – Predložitev Sodišču – Skladnost predložitvene odločbe z nacionalnimi predpisi o organizaciji sodišč in sodnem postopku – Preizkus, za katerega Sodišče ni pristojno

(člen 267 PDEU)

2.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Pristojnost nacionalnega sodišča – Ugotovitev in presoja dejanskega stanja – Nujnost vprašanja za predhodno odločanje in upoštevnost postavljenih vprašanj – Presoja nacionalnega sodišča

(člen 267 PDEU)

3.        Vprašanja za predhodno odločanje – Pristojnost Sodišča – Meje – Preizkus dejstev, ki jih je ugotovil arbiter posameznik v arbitražnem postopku, in njegova razlaga licenčnega sporazuma – Nedopustnost

(člen 267 PDEU)

4.        Omejevalni sporazumi – Škodovanje konkurenci – Sporazum o licenci za patente – obveznost plačila licenčnine za uporabo patentirane tehnologije v primeru razveljavitve patenta ali neobstoja njegove kršitve – Pravica odpovedi sporazuma z razumnim odpovednim rokom – Dopustnost – Neobstoj kršitve konkurence

(člen 101(1) PDEU)

1.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 22 in 23.)

2.        Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 26.)

3.        Sodišče v okviru postopka predhodnega odločanja ni pristojno niti, da ponovno preizkusi dejstva, ki jih je ugotovil arbiter posameznik v arbitražnem postopku, niti za razlago licenčnega sporazuma, ki jo je ta arbiter podal v skladu z upoštevnim nacionalnim pravom

(Glej točko 38.)

4.        Člen 101 PDEU je treba razlagati tako, da ne nasprotuje temu, da se pridobitelju licence na podlagi licenčnega sporazuma v primeru razveljavite patenta, ki je predmet licence, ali v primeru neobstoja njegove kršitve naloži plačilo licenčnine za uporabo patentirane tehnologije v obdobju celotne veljavnosti tega sporazuma, če je imel pridobitelj licence možnost, da sporazum z razumnim odpovednim rokom odpove.

Če je namreč treba v obdobju veljavnosti licenčnega sporazuma licenčnino plačati tudi po prenehanju pravic industrijske lastnine, to še toliko bolj velja za obdobje pred prenehanjem teh pravic. Dejstvo, da so sodišča države izdajateljice patentov po odpovedi licenčne pogodbe razsodila, da tožeča stranka z uporabo patentirane tehnologije ne krši pravic iz teh patentov, ne vpliva na zapadlost licenčnine za obdobje pred odpovedjo te pogodbe. Ker lahko pridobitelj licence ta sporazum v vsakem trenutku odpove, obveznost plačila licenčnine v obdobju veljavnosti tega sporazuma, med katerim so veljale pravice iz podeljenih patentov, ne pomeni kršitve konkurence v smislu člena 101(1) PDEU.

(Glej točke od 41 do 43 in izrek.)