Zadeva T‑494/10
Bank Saderat Iran
proti
Svetu Evropske unije
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu za preprečevanje širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Očitna napaka pri presoji“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 5. februarja 2013
1. Postopek – Sklep ali uredba, s katero se med postopkom nadomesti izpodbijani akt – Nov element – Razširitev prvotnih tožbenih predlogov in razlogov
2. Temeljne pravice – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Sklicevanje pravne osebe, ki se šteje za pojavno obliko tretje države – Dopustnost – Procesna pravila, določena za pritožbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravic – Nedopustnost pritožb, ki jih vložijo vladne organizacije – Možnost uporabe pred sodiščem Unije – Izključitev
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, členi 17, 41 in 47)
3. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Minimalne zahteve
(člen 296, drugi odstavek, PDEU; uredbe Sveta št. 423/2007, člen 15(3); št. 961/2010, člen 36(3) in št. 267/2012, člen 46(3); Sklep Sveta 201/413, člen 24(3))
4. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost posredovanja bremenilnih dejstev – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Skupno stališče Sveta 2001/931, člen 1(4) in (6))
5. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Pravica do dostopa do dokumentov – Pravica, ki je odvisna od predloga pri Svetu
(uredbe Sveta št. 423/2007; št. 961/2010 in št. 267/2012; Sklep Sveta 2010/413)
6. Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Ničnostna tožba subjekta, na katerega se nanaša sklep o zamrznitvi sredstev – Porazdelitev dokaznega bremena – Sodni nadzor
(uredbe Sveta št. 423/2007; št. 668/2010; št. 961/2010; št. 1245/2011 in št. 267/2012; sklepi Sveta 2010/413; 2010/644 in 2011/783)
7. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki
(člena 264, drugi odstavek PDEU in 280 PDEU; Statut Sodišča, člena 56, prvi odstavek in 60, drugi odstavek; uredbe Sveta št. 423/2007; št. 668/2010; št. 961/2010; št. 1245/2011 in št. 267/2012; sklepi Sveta 2010/413; 2010/644 in 2011/783)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 30.)
2. Pravo Unije ne vsebuje pravila, ki bi pravnim osebam, ki so pojavne oblike tretjih držav, preprečevalo, da se sebi v korist sklicujejo na varstva in jamstva, povezana s temeljnimi pravicami. Nasprotno, členi 17, 41 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah zagotavljajo pravice „vsem osebam“, kar vključuje te pravne osebe. Navedene osebe se lahko torej sklicujejo na te pravice pred sodiščem Unije, če ustrezajo njihovemu statusu pravne osebe.
Take izključitve temeljnih pravic ni mogoče utemeljiti niti s členom 34 Evropske konvencije o človekovih pravicah, v skladu s katerim tožbe, ki jih pri Evropskem sodišču za človekove pravice vložijo vladne organizacije, niso dopustne.
(Glej točke od 34 do 36 in 39.)
3. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 47 do 49.)
4. Načelo spoštovanja pravice do obrambe po eni strani določa, da se zadevnemu subjektu sporočijo dokazi, uporabljeni proti njemu za utemeljitev akta, ki posega v njegov položaj. Po drugi pa mu je treba omogočiti, da učinkovito izrazi svoje stališče o teh dokazih.
Zato je treba v zvezi s prvim aktom o zamrznitvi sredstev nekega subjekta bremenilna dejstva zadevni osebi posredovati ali hkrati s sprejetjem zadevnega akta ali takoj, ko je mogoče, po tem sprejetju, razen če temu nasprotujejo nujni preudarki v zvezi z varnostjo v Uniji ali njenih državah članicah oziroma v zvezi z vodenjem njihovih mednarodnih odnosov. Ko je akt sprejet, ima zadevni subjekt na predlog tudi pravico, da izrazi svoje stališče o teh dejstvih. Z enako izjemo je treba zadevni osebi pred sprejetjem vsakega poznejšega sklepa o zamrznitvi sredstev posredovati nova bremenilna dejstva in ji dati novo možnost, da izrazi svoje stališče.
Tako posredovanje predloga za sprejetje omejevalnega ukrepa zamrznitve sredstev zadevni osebi po izteku roka, ki ji je določen za predstavitev svojih stališč, ne omogoča pravočasnega dostopa do elementov njenega spisa in torej pripelje do kršitve pravice do obrambe.
Poleg tega v zvezi z načelom učinkovitega sodnega varstva učinkovitost sodnega nadzora pomeni, da mora zadevni organ Unije kar najnatančneje obvestiti zadevni subjekt o razlogih za omejevalni ukrep, in to takoj, ko sprejme ta ukrep, ali vsaj kolikor mogoče hitro po tem, da zadevnemu subjektu omogoči, da lahko pravočasno vloži pravno sredstvo. Spoštovanje obveznosti, da se sporoči navedene razloge, je namreč nujno zato, da se naslovnikom omejevalnih ukrepov omogoči obramba njihovih pravic v kar najboljših okoliščinah in da se odločijo ob popolnem poznavanju razlogov, ali je smiselno, da se obrnejo na sodišče Unije, in zato, da se zadnjenavedenemu popolnoma omogoči nadzor nad zakonitostjo zadevnega akta, za kar je pristojno.
Tako splošnost razlogov, ki upravičujejo sprejetje sklepa o zamrznitvi sredstev, in prepozno posredovanje predloga za njegovo sprejetje pomenita kršitev pravice osebe, na katero je ta sklep naslovljen, do učinkovitega sodnega varstva.
(Glej točke 51, 52, 54, 79, 90 in 99.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 53.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 105, 115 in 116.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 118, 119, 125 in 126.)