SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(tretji senat)

z dne 26. junija 2013

Zadeva F‑106/11

BM

proti

Evropski centralni banki (ECB)

„Javni uslužbenci – Zaposleni v ECB – Disciplinski postopek – Disciplinski ukrep – Pisni opomin“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 36.2 Protokola o Statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, priloženega k Pogodbi EU in k Pogodbi DEU, s katero BM, uslužbenec Evropske centralne banke (ECB), predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe namestnika generalnega direktorja generalnega direktorata (GD) za kadrovske zadeve, proračun in organizacijo (v nadaljevanju: GD za kadrovske zadeve) z dne 15. aprila 2011, s katero ji je bil izrečen pisni opomin, in drugič, plačilo zneska 10.000 EUR iz naslova povračila utrpele nepremoženjske škode.

Odločitev:      Tožba se zavrne. BM nosi svoje stroške in stroške, ki so nastali Evropski centralni banki.

Povzetek

1.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Obveznost opraviti preiskavo pred začetkom disciplinskega postopka – Neobstoj

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45; Pravila za zaposlene Evropske centralne banke, člen 8.3.2; upravna okrožnica direktorja Evropske centralne banke št. 1/2006)

2.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Povračilo neupravičeno plačanih zneskov – Sklicevanja uslužbenca, ki ni prijavil dajatev, ki so podobne družinskim dodatkom Unije, na dobro vero – Nedopustnost

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 21; Pravila za zaposlene Evropske centralne banke, člena 0.4.3 in 3.3.2)

3.      Uradniki – Uslužbenci Evropske centralne banke – Disciplinska ureditev – Sankcija – Načelo sorazmernosti – Pojem – Diskrecijska pravica pristojnega organa – Sodni nadzor – Meje

(Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke, člen 45)

1.      Nobena določba, ki se uporabi, iz Pogojev za zaposlitev osebja Evropske centralne banke ali iz Pravil za navedene zaposlene ali iz upravne okrožnice direktorja Banke v zvezi z notranjimi upravnimi preiskavami ne določa, da je treba pred začetkom disciplinskega postopka opraviti upravno preiskavo v smislu navedene okrožnice.

(Glej točko 31.)

2.      Uslužbenec Evropske centralne banke, ki ni izpolnil svojih poklicnih obveznosti s tem, da tej ni prijavil prejemanja podobnih dajatev kot so družinski dodatki, ki jih izplačuje Banka, se ne more sklicevati na dobro vero, da bi se izognil vsakršnem disciplinskemu ukrepu. Vsekakor je treba šteti, da normalno skrben uslužbenec pozna pravila, ki urejajo njegovo plačo.

(Glej točki 45 in 63.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. februar 1996, Chabert proti Komisiji, T‑122/95, točka 32; 1. april 2004, Gussetti proti Komisiji, T‑312/02, točka 106.

3.      V zvezi z uslužbenci Evropske centralne banke ima uporaba načela sorazmernosti v disciplinskih zadevah dva vidika. Prvič, če se dokaže, da so dejstva, navedena zoper uslužbenca, resnična, je izbira ustreznega disciplinskega ukrepa naloga pristojnega organa, sodišče Unije pa ne more grajati te izbire, razen če izrečeni ukrep ni sorazmerna glede na dejstva, ki so bila navedena zoper uslužbenca. Drugič, določitev ukrepa temelji na celoviti presoji navedenega organa glede vseh konkretnih dejstev in okoliščin v vsakem posamičnem primeru, saj Pogoji za zaposlitev osebja Evropske centralne banke ne določajo stalnega razmerja med ukrepi, navedenimi v njih, in različnimi vrstami kršitev uslužbencev niti obsega, v katerem je treba upoštevati obstoj obteževalnih ali olajševalnih okoliščin pri izbiri ukrepa. Zato je sodišče Unije pristojno, da odloči o vseh dejanskih in pravnih vprašanjih, ki so upoštevna za spor, o katerem odloča, kar v primeru disciplinskega ukrepa pomeni, da ima zlasti pristojnost za presojo sorazmernosti med kršitvijo in ukrepom. Na podlagi teh načel je torej nadzor sodišča Unije omejen na presojo tega, ali izrečeni ukrep ni nesorazmeren glede na dejstva, ki so bila navedena zoper uslužbenca, in ali je Banka primerno pretehtala obteževalne in olajševalne okoliščine.

(Glej točki 51 in 52.)

Napotitev na:

Splošno sodišče Evropske unije: 15. maj 2012, Nijs proti Računskem sodišču, T‑184/11 P, točka 85.