SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE

(prvi senat)

z dne 5. novembra 2013

Zadeva F‑104/11

Gábor Bartha

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Splošni natečaj EPSO/AD/56/06 – Ponovna izvedba natečaja – Ukrepi za izvršitev sodbe F‑50/08“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se za Pogodbo ESAE uporablja na podlagi njenega člena 106a, s katero G. Bartha predlaga razglasitev ničnosti odločbe komisije splošnega natečaja EPSO/AD/56/06, s katero je bil obveščen o neuspehu pri novih preizkusih natečaja, organiziranih za zagotovitev izvršitve sodbe Splošnega sodišča.

Odločitev:      Tožba se zavrne. G. Bartha nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Odločba uprave o ponovnem odprtju javnega natečaja, ne da bi moral kandidat opravljati nove preizkuse – Izključitev

(Kadrovski predpisi, člena 90(2) in 91(1))

2.      Pritožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije o nevpisu kandidata na rezervni seznam –Ponovno odprtje natečaja samo za tožečo stranko – Ustrezni postopek za izvedbo

(člen 266 PDEU; Kadrovski predpisi, člen 28(d))

1.      Za odločbo uprave, sprejeto kot ukrep za izvršitev ničnostne sodbe in omejeno na to, da se zadevni kandidat obvesti o odločitvi, da se zanj ponovno odpre postopek natečaja in sestavi komisija natečaja v skladu z načeli iz ničnostne sodbe, ki kandidata ne zavezuje k opravljanju novih preskusov, ni mogoče šteti, da ustvarja zavezujoče pravne učinke, ki lahko neposredno in takoj vplivajo na njegove interese, tako da taka odločba ni akt, ki posega v položaj.

(glej točki 32 in 33)

2.      Kadar je odločba natečajne komisije o nevpisu kandidata na rezervni seznam razglašena za nično, se šteje, da je ničnostna sodba pravilno izvršena, če se poišče pravična rešitev.

Kadar gre za javni natečaj, ki je bil organiziran za oblikovanje rezervnega seznama za zaposlitev in katerega preizkusi so bili nepravilni, so pravice nezakonito izločenega kandidata ustrezno zaščitene, če organ, pristojen za imenovanja, za tega kandidata znova odpre navedeni natečaj.

Čeprav s ponovim odprtjem postopka natečaja ni mogoče povsem odpraviti napak, ugotovljenih z ničnostno sodbo, niti zagotoviti popolnega spoštovanja načela enakosti, pa to omogoča ustrezno izvršitev ničnostne sodbe, saj gre namreč za edino rešitev, ki v okviru natečaja nezakonito izločenemu kandidatu omogoča, da je imenovan za uradnika. Iz člena 28(d) Kadrovskih predpisov namreč izhaja, je uradnik lahko imenovan le pod pogojem, da je bil, med drugim, uspešen na natečaju.

(glej točke 36, 37, 39, 42 in 43)

Napotitev na:

Sodišče: 14. julij 1983, Detti proti Sodišču, 144/82, točka 33; 6. julij 1993, Komisija proti Albaniju in drugim, C‑242/90 P, točka 13;

Sodišče prve stopnje: 25. maj 2000, Elkaïm in Mazuel proti Komisiji, T‑173/99, točka 23;

Sodišče za uslužbence: 13. december 2012, Honnefelder proti Komisiji, F‑42/11, točka 49.