SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (prvi senat)
z dne 25. oktobra 2002(*)
„Konkurenca – Uredba (EGS) št. 4064/89 – Odločba o razglasitvi koncentracije za nezdružljivo s skupnim trgom – Pravice do obrambe – Horizontalni in vertikalni učinki – Predvidljivi konglomeratni učinki – Učinek vzvoda – Potencialna konkurenca – Splošni učinek okrepitve“
V zadevi T-5/02,
Tetra Laval BV, s sedežem v Amsterdamu (Nizozemska), ki jo zastopajo A. Vandencasteele, D. Waelbroeck, A. Weitbrecht in S. Völcker, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Komisiji Evropskih skupnosti, ki jo zastopata A. Whelan in P. Hellström, zastopnika, z naslovom za vročanje v Luxembourgu,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije C(2001)3345 konč. z dne 30. oktobra 2001 o razglasitvi koncentracije za nezdružljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.2416 – Tetra Laval/Sidel),
SODIŠČE PRVE STOPNJE
EVROPSKIH SKUPNOSTI (prvi senat),
v sestavi B. Vesterdorf, predsednik, J. Pirrung in J. Forwood, sodnika,
sodna tajnica: D. Christensen, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 3. in 4. julija 2002
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 V Uredbi Sveta (EGS) št. 4064/89 z dne 21. decembra 1989 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 395, str. 1, kakor je bila popravljena UL 1990, L 257, str. 13, in kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1310/97 z dne 30. junija 1997, UL L 180, str. 1, v nadaljevanju: Uredba) je določen sistem nadzora, ki ga Komisija v smislu člena 1(2) Uredbe izvaja nad koncentracijami „na ravni Skupnosti“.
2 V členu 2 je določeno:
„1. Koncentracije, za katere velja ta uredba, se presojajo v skladu s spodaj navedenimi določbami, pri čemer je treba ugotoviti, ali so združljive s skupnim trgom ali ne.
Pri presoji Komisija upošteva:
(a) potrebo, da se ohrani in razvije učinkovita konkurenca na skupnem trgu, med drugim glede na strukturo vseh zadevnih trgov in dejansko ali potencialno konkurenco podjetij, ki so v Skupnosti ali zunaj nje;
(b) tržni položaj udeleženih podjetij ter njihovo gospodarsko in finančno moč, druge možnosti, ki so na voljo dobaviteljem in uporabnikom, njihov dostop do dobav in trgov, vse pravne in druge ovire pri vstopu, trende ponudbe in povpraševanja po ustreznem blagu in storitvah, interese vmesnih in končnih potrošnikov ter razvoj tehničnega in gospodarskega napredka, pod pogojem, da je v korist potrošnikom in ne pomeni ovire za konkurenco.
2. Koncentracija, ki ne ustvari ali krepi prevladujočega položaja, katerega posledica bi bila resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, se razglasi za združljivo s skupnim trgom.
3. Koncentracija, ki ustvari ali krepi prevladujoči položaj, katerega posledica bi bila resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem znatnem delu, se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom.
[...]“
3 V členu 4 Uredbe je vsebovana zahteva, da stranka, ki pridobi nadzor, ali stranke, ki pridobijo skupni nadzor nad drugim podjetjem, koncentracijo priglasijo Komisiji najpozneje en teden po izvršitvi te koncentracije, medtem ko mora Komisija v skladu s členom 6(1) Uredbe to priglasitev preizkusiti „takoj po prejemu“. V členu 6(1)(c) Uredbe je v povezavi s členom 10(1) te uredbe določeno, da Komisija začne postopek v zvezi s priglašeno koncentracijo najpozneje v enem mesecu ali najpozneje v šestih tednih, če se izkaže, da ta koncentracija spada na področje uporabe Uredbe „in obstaja resen dvom o njeni združljivosti s skupnim trgom“.
4 Kadar se postopek začne po priglasitvi, so pooblastila Komisije za odločanje določena v členu 8 Uredbe. V skladu z odstavkom 3 tega člena, „[č]e Komisija ugotovi, da koncentracija izpolnjuje merilo, določeno v členu 2(3) […], izda odločbo, [s katero] razglasi koncentracijo za združljivo s skupnim trgom“. V členu 10(3) Uredbe je določeno, da se morajo take odločbe „sprejeti najpozneje v štirih mesecih od dne, ko se začne postopek“.
5 Čeprav je v členu 7(1) Uredbe določeno, da se koncentracija „ne sme izvajati, dokler ni priglašena ali dokler ni razglašena za združljivo s skupnim trgom“, se izvedba javne ponudbe, ki je bila priglašena Komisiji, v skladu s členom 7(3) Uredbe lahko nadaljuje „pod pogojem, da pridobitelj ne uveljavlja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz zadevnih vrednostnih papirjev, ali pa to naredi le zato, da bi ohranil polno vrednost teh naložb, in na podlagi odstopanja, ki ga Komisija odobri v skladu z odstavkom 4“.
6 V členu 18 Uredbe o zaslišanju strank in tretjih oseb je določeno:
„1. Pred sprejetjem kakršne koli odločbe, predvidene v členu 7(4), drugem pododstavku člena 8(2), členu 8(3) do (5) ter členih 14 in 15, Komisija dá zadevnim osebam, podjetjem in podjetniškim združenjem možnost, da na vsaki fazi postopka vse do posvetovanja s Svetovalnim odborom predstavijo svoje poglede na očitke, ki jih zadevajo.
[...]
3. Odločba Komisije temelji le na ugovorih, o katerih so lahko stranke predstavile svoja stališča. Pravice do obrambe se v postopku povsem spoštujejo. Dostop do spisa je na voljo vsaj neposredno prizadetim strankam, ob upoštevanju pravnega interesa podjetij do varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.
[...]“
7 V členu 13(3) Uredbe Komisije (ES) št. 447/98 z dne 1. marca 1998 o priglasitvah, rokih in zaslišanjih, predpisanih z Uredbo Sveta (EGS) št. 4064/89 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 61, str. 1), je določeno:
„Zatem, ko Komisija naslovi svoje pripombe strankam, ki priglašujejo, jim na njihovo zahtevo odobri pravico do vpogleda v spis, da bi jim omogočila, da uveljavijo svoje pravice do obrambe.
Komisija na zahtevo odobri tudi drugim udeleženim strankam, ki jim je posredovala pripombe, pravico do vpogleda v spis, če je to potrebno, da pripravijo svoje pripombe.“
8 V členu 17 Uredbe št. 447/98 o zaupnih podatkih je določeno:
„1. Podatki, vključno z dokumenti, se ne posredujejo in niso dostopni, če vsebujejo poslovne skrivnosti katere koli osebe ali podjetja, vključno s strankami, ki priglašujejo, drugimi udeleženimi strankami ali tretjimi osebami, ali če vsebujejo druge zaupne podatke, za katere Komisija meni, da jih ni treba razkriti zaradi postopka, ali če gre za interne dokumente pristojnih organov.
2. Katera koli oseba, ki izrazi svoje mnenje v skladu z določbami tega poglavja, nedvoumno opredeli vsa gradiva, za katera meni, da so zaupna, in za to navede razloge ter predloži ločeno nezaupno različico v roku, ki ga določi Komisija.“
Dejansko stanje
9 Tetra Laval SA, zasebna družba francoskega prava v izključni lasti družbe Tetra Laval BV, finančne družbe skupine Tetra Laval (v nadaljevanju: družba Tetra ali tožeča stranka), je 27. marca 2001 v imenu navedene skupine objavila javno ponudbo za odkup vseh delnic v obtoku družbe Sidel SA, ki v Franciji kotira na borzi. Tetra Laval SA je istega dne kupila približno 9,75-odstotno udeležbo v kapitalu družbe Sidel od družbe Azeo (5,56 %) in uprave družbe Sidel (4,19 %).
10 Družba Tetra je ponudila 50 EUR za delnico, ponudba pa je bila v skladu s francoskim pravom brezpogojna. Upravni odbor družbe Sidel je soglasno priporočil sprejetje ponudbe, prav tako so jo odobrili večinski delničarji te družbe. Komisija za vrednostne papirje (Commission des opérations de bourse) je 11. aprila 2001 odobrila skupno sporočilo o ponudbi družb Tetra Laval SA in Sidel („joint offer document“). Ponudba je po objavi 14. aprila 2001 uradno veljala od 17. aprila do 22. maja 2001. V ponudbi je bilo določeno, da bodo v primeru uspeha delnice družbe Tetra SA znova kotirale na borzi v tednu, ki se bo začel 11. junija 2001, ob upoštevanju omejitev iz člena 7(3) Uredbe.
11 Na podlagi te ponudbe je Tetra pridobila približno 81,3 % delnic v obtoku družbe Sidel. Po izteku javne ponudbe je tožeča stranka kupila še nekatere druge delnice, tako da ima zdaj približno 95,20 % delnic in 95,93 % glasovalnih pravic družbe Sidel.
12 Del družbe Tetra je podjetje Tetra Pak, ki deluje predvsem v sektorju kartonske embalaže za tekoča živila, v katerem je vodilno svetovno podjetje. Družba Tetra ima tudi omejene dejavnosti v sektorju plastične embalaže, predvsem kot ‚prilagojevalec‘ (izdelovanje in dobavljanje prazne embalaže proizvajalcem, ki jo napolnijo), zlasti v sektorju polietilenske embalaže z visoko gostoto (v nadaljevanju: HDPE).
13 Družba Sidel projektira in proizvaja opremo in sisteme za pakiranje, zlasti stroje, imenovane ‚Stretch Blow Moulding‘ (raztezanje, pihanje, modeliranje, v nadaljevanju: stroji SBM), ki se uporabljajo za proizvodnjo plastenk iz polietilen‑tereftalata (v nadaljevanju: PET). Je vodilni svetovni proizvajalec in dobavitelj teh strojev. Navzoča je tudi v sektorju zaščitne tehnologije, s katero postane embalaža PET primerna za proizvode, občutljive za plin in svetlobo ter tudi v sektorju strojev za polnjenje plastenk PET in v manjši meri tudi plastenk HDPE.
14 Komisiji je bila 18. maja 2001 priglašena transakcija, s katero je družba Tetra pridobila udeležbo v kapitalu družbe Sidel.
15 Med strankami ni sporno, da je transakcija (v nadaljevanju: koncentracija ali priglašena koncentracija) pridobitev v smislu člena 3(1)(b) Uredbe in da gre za koncentracijo na ravni Skupnosti v smislu člena 1(2) Uredbe.
16 Ker je Komisija menila, da obstaja resen dvom o združljivosti koncentracije s skupnim trgom in Sporazumom o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), se je 5. julija 2001 odločila začeti postopek temeljitega preizkusa, določen v členu 6(1)(c) Uredbe.
17 Komisija je 7. septembra 2001 družbama Tetra in Sidel poslala obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah v skladu s členom 18 Uredbe, v katerem je navedla razloge, zakaj na prvi pogled meni, da bi bilo treba priglašeno koncentracijo prepovedati. Tožeča stranka je na to obvestilo odgovorila 21. septembra 2001.
18 Dodatno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, predvsem glede dejavnosti družbe Tetra v sektorju HDPE, je bilo družbama Tetra in Sidel poslano 24. septembra 2001, nanj pa je tožeča stranka odgovorila 1. oktobra 2001.
19 Tožeča stranka je v skladu s členom 8(2) Uredbe 25. septembra 2001 ponudila več zavez, zato da bi odpravila probleme z vidika konkurence, navedene v prvem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah.
20 Ustno zaslišanje pred pooblaščencem za zaslišanje, v skladu s členi 14, 15 in 16 Uredbe št. 447/98, je bilo 26. septembra 2001.
21 Tožeča stranka je 9. oktobra 2001 predložila novo vrsto natančno določenih zavez (v nadaljevanju: zaveze), ki so nadomestile tiste z dne 25. septembra 2001.
22 Komisija je 11. oktobra 2001 opravila posebno tržno raziskavo v zvezi s temi zavezami, tako da je poslala 51 vprašalnikov različnim akterjem v zadevnem gospodarskem sektorju (kupcem, prilagojevalcem in konkurentom) in določila 17. oktober kot rok za odgovore. Prejela je 34 odgovorov (v nadaljevanju: odgovori na raziskavo), in ker so bili ti po njenem mnenju zelo zaupni, pripravila dva nezaupna povzetka, in sicer povzetek odgovorov kupcev in prilagojevalcev ter povzetek odgovorov konkurentov, ki ju je poslala tožeči stranki.
23 Svetovalni odbor za koncentracije je o osnutku dokončne odločbe Komisije, ki se je nanašala tudi na zaveze, razpravljal na sestanku 19. oktobra 2001 in ga odobril.
24 Komisija je z odločbo z dne 30. oktobra 2001 (C(2001)3345 konč., zadeva COMP/M.2416 – Tetra Laval/Sidel; v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v skladu s členom 8(3) Uredbe priglašeno koncentracijo razglasila za nezdružljivo s skupnim trgom in z delovanjem EGP.
25 Izpodbijana odločba je bila družbi Tetra vročena 6. novembra 2001.
26 Komisija je glede na ugotovitve, do katerih je prišla v izpodbijani odločbi, in po ločenem upravnem postopku, ki se je začel 19. novembra 2001 z vročitvijo obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah družbi Tetra, 30. januarja 2002 izdala odločbo, v kateri so bili v skladu s členom 8(4) Uredbe našteti potrebni ukrepi za ponovno vzpostavitev pogojev učinkovite konkurence (zadeva COMP/M.2416 – Tetra Laval/Sidel).
Izpodbijana odločba
27 Komisija je v izpodbijani odločbi za analizo združljivosti priglašene koncentracije s skupnim trgom najprej opisala sektor pakiranja tekočih živil, nato pa je preučila trge zadevnih proizvodov in zadevni geografski trg ter nazadnje opravila presojo konkurenčnosti priglašene koncentracije. Komisija je po opravljeni analizi ocenila obseg zavez z vidika prejšnje presoje konkurenčnosti koncentracije.
Sektor pakiranja tekočih živil
28 Komisija meni, da ima „[priglašena] koncentracija predvsem konkurenčni vpliv na [industrijski] sektor pakiranja tekočih živil“, in sicer predvsem tekočih mlečnih izdelkov (v nadaljevanju: TMI), sokov in nektarjev (v nadaljevanju: sokovi), negaziranih pijač s sadnim okusom (v nadaljevanju: PSO) ter kavnih in čajnih napitkov (v nadaljevanju za vse štiri vrste proizvodov: občutljivi proizvodi), še posebej pa na segmenta v tem sektorju, v katerih sta stranki zlasti dejavni, in sicer segmenta „plastike, predvsem embalaže PET, in kartona“ (uvodna izjava 12). Komisija opisuje, da se PET uporablja za proizvodnjo prozornih plastenk. PET je treba za proizvode, občutljive za kisik in svetlobo, izboljšati s tehniko, imenovano „zaščitna tehnologija“. Proizvodna linija PET zajema tri faze, in sicer, prvič, proizvodnjo „predoblik“, to je plastičnih tub, ki se uporabljajo za proizvodnjo plastenk, drugič, proizvodnjo plastenk s stroji SBM (glej zgoraj točko 13), in tretjič, polnjenje plastenk (uvodna izjava 20). Nato opisuje embalažo HDPE, kot da ima „moten“ videz. Proizvodna linija HDPE je podobna liniji PET, vendar so potrebni stroji za ekstruzijsko pihanje‑modeliranje (extrusion blow moulding machines, v nadaljevanju: stroji EBM) (uvodna izjava 26). V nasprotju s plastično embalažo je za kartonsko embalažo značilno povezovanje proizvodnje, polnjenja in zapiranja embalaže (uvodna izjava 28).
29 Komisija našteva več razlik, predvsem v skladu s svojo prejšnjo prakso na tem področju razlikuje med aseptično in neaseptično pakiranimi proizvodi, med embalažo in stroji za pakiranje ter med pakiranjem, ki ga proizvajalci tekočih živil opravijo na kraju samem, in pakiranjem, ki ga opravijo prilagojevalci (glej zgoraj točko 12). Zadnje razlikovanje je po mnenju Komisije vseeno manjše zaradi sporazumov „hole-through-the-wall“ („luknja v zidu“, v nadaljevanju: sporazumi HTW), na podlagi katerih prilagojevalec proizvaja plastenke v obratu poleg proizvajalčevega in jih pošlje v ta obrat, v katerem jih proizvajalec napolni.
Zadevni trgi proizvodov
30 Ker ima „[priglašena] koncentracija predvsem konkurenčni vpliv na [industrijski] sektor pakiranja tekočih živil“, se je Komisija v analizi osredotočila na segmenta tega sektorja, v katerih sta stranki zlasti dejavni, in sicer na segmenta „plastike, predvsem embalaže PET, in kartona“ (uvodna izjava 12). Komisija meni, da je „segmentacija glede na končno uporabo koristen instrument analize za preučevanje trga opreme za pakiranje tekočih živil“ (uvodna izjava 44). Priznava, da so „sistemi pakiranja, pri katerih se uporabljajo različni materiali, na primer steklo ali pločevinke, ločeni trgi proizvodov z vidika pravil o konkurenci in da zato sistemi pakiranja PET spadajo na ločen trg proizvodov“ (uvodna izjava 53). Komisija odločno zavrača, da „karton in PET nimata skupnih segmentov proizvodov [ali] da ta materiala ne moreta biti medsebojno povezana“ (uvodna izjava 53). Komisija zato preučuje „medsebojno povezanost teh materialov in prihodnjo rast PET v segmentih končne uporabe, v katerih se tradicionalno uporablja karton“ (uvodna izjava 53).
31 Ker kartonska embalaža ni prozorna, Komisija meni, da „je primerna za pakiranje proizvodov, občutljivih za kisik in svetlobo, ne more pa se uporabljati za gazirane pijače“. Nasprotno pa je embalaža PET „prozorna in primerna za gazirane pijače, vendar je bila do zdaj manj primerna za proizvode, občutljive za kisik in svetlobo“ (uvodna izjava 55). Komisija poudarja, da je „PET material, ki je primeren za pakiranje vseh proizvodov, ki so se do zdaj pakirali v kartonski embalaži“, to je občutljivih proizvodov, in iz tega sklepa, da je „PET zato lahko konkurenčen alternativni material za vse proizvode, ki se pakirajo v kartonski embalaži“ (uvodna izjava 57, poudarjeno v izvirniku). Vendar se ti proizvodi razlikujejo med seboj, ker „lastne značilnosti proizvoda vodijo k izbiri nekoliko drugačnih embalaž (sokovi imajo visoko vsebnost kislin, medtem ko je vsebnost kislin v TMI majhna, PSO in ledeni čaj pa ne zahtevajo tako močne zaščite pred kisikom kot sokovi)“ (uvodna izjava 58).
32 Komisija v zvezi s PET in predvideno rastjo uporabe tega materiala za občutljive proizvode zavrača trditev družbe Tetra, da je „uporaba [PET] zelo omejena in se v prihodnosti ne bo znatno povečala“ (uvodne izjave od 59 do 148). V zvezi s tem pojasnjuje, da je „uporaba PET najhitreje rasla v segmentu vode in gaziranih pijač, predvsem zaradi prehoda s steklene embalaže na ta material“, ter da „potrošniki in proizvajalci cenijo PET“ (uvodna izjava 55, opomba 22). Komisija ugotavlja, „da je v PET že mogoče pakirati in tržiti sveže mleko, aromatizirano mleko, ledeni čaj, sveže sokove, trajne sokove (ustekleničene vroče), pijače s sadnim okusom in izotonične napitke“ ter da obstajata samo dva segmenta, v katerih uporaba PET še vedno povzroča tehnične težave, in sicer segmenta „aseptičnih sokov in aseptičnega nearomatiziranega mleka (UHT)“ (uvodna izjava 61). Komisija se sklicuje na številke, ki jih je v imenu družbe Tetra poslala raziskovalna ustanova Canadean, in ugotavlja, da če se PET zdaj ne uporablja veliko v segmentih TMI in sokov (in sicer 0,5 % v obeh segmentih leta 2000), je „stanje […] zelo drugačno v segmentih PSO in čajnih ali kavnih napitkov, ki ne zahtevajo enakih zaščitnih lastnosti kot TMI in sokovi“, saj je PET v teh segmentih „že dosegel večja tržna deleža“ (uvodna izjava 69) (in sicer 20 % za PSO in 25 % za čajne ali kavne napitke v letu 2000).
33 Komisija je za čas od leta 2000 do leta 2005, potem ko je uporabila zlasti svojo tržno raziskavo, tržno raziskavo, ki jo je opravila ustanova Canadean, in „neodvisne študije“ (uvodna izjava 104), in sicer študije, ki so jih pripravili PCI, Warrick in Pictet, ugotovila, „da že obstajajo velika prekrivanja PET in kartonov v segmentih PSO in čajnih ali kavnih napitkov“ ter da bo „PET še pridobil tržne deleže v teh segmentih v škodo kartona“, tako da naj bi se „ob previdni oceni, da bo PET do leta 2005 v vsakem od teh segmentov dosegel 30-odstotni tržni delež, ta material […] uporabljal za pakiranje 800 milijonov litrov čajnih ali kavnih napitkov (skupaj z izotoničnimi napitki) in 1 milijardo litrov PSO“ (uvodna izjava 144). Dodaja, da bi „izboljšave zaščitne tehnologije in aseptičnega polnjenja PET morale okrepiti položaj tega materiala v štirih segmentih [občutljivih] proizvodov“ ter da se bo „uporaba PET znatno povečala v segmentih TMI in sokov v naslednjih petih letih“ (uvodna izjava 146). Po mnenju Komisije je „realno mogoče pričakovati, da bo PET do leta 2005 dosegel najmanj od 10‑ do 15‑odstotni delež v segmentu svežega mleka in 25-odstotni delež v segmentu aromatiziranih pijač na osnovi mleka in drugih“, vendar „uporaba PET za mleko UHT (ki pomeni približno 50 % celotnega trga mleka v EGP) ni gotova“ (uvodna izjava 147). Komisija, ki poudarja „velik potencial“ PET „vsaj v tržnih nišah in segmentih višjega cenovnega razreda mleka v aseptični embalaži, kot so enojne porcije“, meni, da „[č]e PET do leta 2005 doseže najmanj 15-odstotni tržni delež v segmentu svežega mleka, 25-odstotni delež v segmentu drugih pijač na osnovi mleka in samo 1-odstotni delež v segmentu mleka UHT, se bo ta material uporabljal za pakiranje približno 3 milijard litrov na leto (kar je približno 9 % celotnega evropskega trga [TMI])“ (uvodna izjava 147). Komisija glede sokov meni, da je „realno predvidevati, da bo PET do leta 2005 dosegel najmanj 20‑odstotni tržni delež na celotnem trgu sokov v EGP“, čeprav bo ta rast predvsem posledica „pomembnega prehoda s stekla na PET“ (uvodna izjava 148).
34 Komisija glede konkurence med PET in kartonom v sektorjih, v katerih prihaja do prekrivanj, sklepa, da so „sistemi kartonskega pakiranja in sistemi pakiranja PET (ter zato oprema za pakiranje za oba materiala) ločena trga proizvodov“ (uvodna izjava 163). Ugotavlja, da „čeprav zamenljivost sistema kartonskega pakiranja in sistema PET pakiranja trenutno ni dovolj učinkovita in neposredna, kot bi bilo potrebno za opredelitev trga (povedano drugače, sistema sta slabo zamenljiva), bi se to lahko v prihodnosti spremenilo, ko se bo izboljšala zaščitna tehnologija za PET in bodo stroški obeh materialov podobni“ (uvodna izjava 163) Podobnost bi lahko bila celo tolikšna, da bi lahko bila ta sistema v prihodnosti „enoten trg proizvodov z vidika pravil o konkurenci“ (uvodna izjava 163).
35 Komisija nato preučuje segmente „posebne opreme za vsak sistem“, da bi ugotovila, „ali obstajajo ločeni trgi proizvodov“ za vsakega od teh sistemov (uvodna izjava 164).
36 Komisija glede sistemov pakiranja PET meni, da za stroje SBM, ker imajo občutljivi proizvodi svoje značilnosti in obstaja možnost cenovne diskriminacije, „obstajajo ločeni upoštevni trgi za vsako ločeno skupino kupcev glede na končno uporabo, zlasti v štirih segmentih „občutljivih“ pijač: TMI, sokovi, PSO in čajni ali kavni napitki“ (uvodna izjava 188). Komisija za različne zaščitne tehnologije meni, da spadajo na nastajajoči trg, vendar bi po njenem mnenju nekatere tehnologije lahko bile v prihodnosti ločen trg (uvodni izjavi 198 in 199). Obstajala naj bi tudi ločena trga strojev za aseptično in neaseptično pakiranje PET (uvodna izjava 204), medtem ko so predoblike PET še en drug ločen trg (uvodna izjava 206).
37 Glede sistemov kartonskega pakiranja Komisija ugotavlja obstoj soglasja o tem, da „obstajajo štirje ločeni trgi proizvodov: trg strojev za aseptično kartonsko pakiranje, trg aseptičnih kartonov, trg strojev za neaseptično kartonsko pakiranje in trg neaseptičnih kartonov“ (uvodna izjava 209).
Zadevni geografski trg
38 Upoštevni geografski trg je opredeljen kot trg EGP, „ker dobavitelji (opreme za pakiranje PET) delujejo na celotnem ozemlju EGP ter so sposobni dobavljati in dobavljajo opremo na čezmejni ravni“ (uvodni izjavi 210 in 211).
Presoja konkurenčnosti priglašene koncentracije
39 Komisija je konkurenčnost koncentracije presodila v podrobni analizi (uvodne izjave od 213 do 408), ki je v bistvu taka:
„213 Raziskava in analiza, ki ju je opravila Komisija, sta pokazali, da lahko koncentracija okrepi prevladujoči položaj družbe Tetra na trgu strojev za aseptično kartonsko pakiranje in aseptičnih kartonov ter ustvari prevladujoči položaj na trgu opreme za pakiranje PET, in zlasti strojev SBM (z nizko in visoko zmogljivostjo) v segmentih ,občutljivih‘ končnih proizvodov (TMI, sokovi, PSO in čajni ali kavni napitki).
214 Prihodnji prevladujoči položaj novega subjekta na dveh zelo bližnjih trgih in tudi njegov prevladujoči položaj na tretjem trgu (stroji EBM in stroji za polnjenje HDPE) lahko okrepita položaj tega subjekta na obeh trgih, ustvarita ovire za vstop na trg, zelo zmanjšata pomen obstoječih konkurentov in vodita k monopolistični strukturi celotnega trga aseptičnega in neaseptičnega pakiranja ,občutljivih‘ proizvodov v EGP.“
40 Da bi Komisija utemeljila analizo, najprej ugotavlja, da se je na trgu kartonske embalaže zelo malo spremenilo od sodbe Sodišča prve stopnje z dne 6. oktobra 1994 v zadevi Tetra Pak proti Komisiji (T-83/91, Recueil, str. II‑755), potrjeni po pritožbi s sodbo Sodišča z dne 14. novembra 1996 v zadevi Tetra Pak proti Komisiji (C-333/94 P, Recueil, str. I-5951, v nadaljevanju: sodbi Tetra Pak II). Komisija tako meni, da je imela družba Tetra leta 2000 v EGP prevladujoči položaj na trgu strojev za kartonsko pakiranje in aseptičnih kartonov z 80‑odstotnim tržnim deležem (uvodni izjavi 219 in 223) ter „vodilni“ položaj na trgu strojev za kartonsko pakiranje in neaseptičnih kartonov z [od 50‑ do 60‑odstotnim] tržnim deležem(1) (uvodni izjavi 229 in 231). Nato, čeprav Komisija priznava, da družba Sidel nima prevladujočega položaja na trgu strojev SBM, meni, da ima „vodilni“ položaj, ker je „edino podjetje, ki lahko ponuja celotno paleto strojev SBM od najnižje do najvišje zmogljivosti, tako da uporablja najnaprednejšo rotacijsko tehnologijo“ (uvodna izjava 248). Komisija navaja, da je „pomen učinkovitega upravljanja polnjenja v povezavi s pihanjem‑modeliranjem za zagotavljanje čistih ali ultra čistih procesov pakiranja očiten predvsem pri ,občutljivih‘ proizvodih, kot so mleko in sadni sokovi“ (uvodna izjava 249), ter ugotavlja, da družba Sidel proizvaja stroje za aseptično in neaseptično polnjenje (uvodna izjava 250) in ima „kombinirano“ inovativno tehnologijo, s katero lahko v enem stroju združi pihanje, modeliranje in zapiranje (uvodna izjava 254). Komisija iz tega sklepa, da ima družba Sidel „vodilni položaj na trgu strojev SBM“ in „močan položaj“ na trgih druge opreme za pakiranje PET, zlasti „strojev za aseptično polnjenje, pomožne opreme in povezanih storitev“ (uvodna izjava 259).
41 Glede nastanka prevladujočega položaja na trgu PET in okrepitve položaja družbe Tetra na trgih kartona se izpodbijana odločba nanaša na, prvič, horizontalne in vertikalne učinke koncentracije, drugič, na „učinke vzvoda“ („leveraging“) trgov kartona na trg PET, tretjič, na učinke izginjanja konkurenčnih pritiskov trga PET na trge kartona, in četrtič, na skupne učinke na trge kartona in PET.
42 Prvič, Komisija glede horizontalnih učinkov meni, da naj bi priglašena koncentracija – ker obe udeleženki delujeta na treh ločenih trgih proizvodov, to je „strojev SBM (nizka zmogljivost), zaščitne tehnologije in strojev za aseptično polnjenje PET“ (uvodna izjava 263) – okrepila položaj novega subjekta na teh treh trgih. Čeprav Komisija priznava, da ta položaj ni prevladujoč, vztraja, da je mogoče pričakovati, da bo dosežena „raven prevlade“, „ker se bo prevladujoči položaj subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, uporabil kot vzvod v sektorju opreme za aseptično kartonsko pakiranje in aseptičnega kartona“ (uvodna izjava 263).
43 Drugič, po mnenju Komisije lahko „veliki vertikalni učinki“ zaradi „vertikalne integracije novega subjekta v tri sisteme pakiranja (karton, PET in HDPE)“ „privedejo do vertikalne izključitve neodvisnih prilagojevalcev“ (uvodna izjava 291). Ta izključitev naj bi bila posledica strukture, nastale s koncentracijo, tako (uvodna izjava 292):
„i) da bi bil subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, edina vertikalno integrirana družba za kartonsko pakiranje tekočih živil (stroji za kartonsko pakiranje in kartonski koluti) ter za pakiranje HDPE (stroji EBM in plastenke HDPE) in PET (stroji SBM, zaščitna tehnologija, aseptični polnilniki, predoblike in plastenke); ii) da bi dvojni status subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, kot dobavitelja in konkurenta prilagojevalcev, lahko bil vzrok za nasprotje med kanali (,channel conflict‘) na trgu. Subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, bi lahko izkoristil močan položaj, ki ga ima kot dobavitelj strojev SBM prilagojevalcem, ki so v določeni meri odvisni od družbe Sidel, da bi povečal njihove stroške ter jih kot dobavitelje predoblik in naprav na ključ izključil s trga. Družba Tetra/Sidel bi lahko skupaj ponujala stroje SBM in predoblike, tako da bi se na primer opirala na uspeh poslovne strategije družbe Tetra na področju kartona: stroje SBM bi lahko ponujala po nizki ceni in prenesla stroške, tako da bi kupca zavezala z dolgoročno pogodbo o dobavi standardnih predoblik in predoblik, obdelanih z zaščitno tehnologijo. Subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, bi lahko kupcem ponujal tudi naprave na ključ, ne da bi potreboval prilagojevalce.“
44 Komisija nato poudarja obseg vertikalne integracije družbe Tetra na trgih kartona, na katerih je njena „poslovna politika ponujati kupcem celostne rešitve v obliki strojev in kartonov (koluti ali kosi)“ (uvodna izjava 296) na trgu HDPE, na katerem proizvaja plastenke HDPE s stroji EBM zaradi zveze z družbo Graham Engineering Corporation in jih na podlagi sporazumov HTW dobavlja kupcem kot prilagojevalec, ter na trgu PET. Komisija v zvezi s trgom PET ugotavlja, da je družba Tetra „z 10‑odstotnim tržnim deležem tretja največja neodvisna dobaviteljica predoblik na svetu“, ki načrtuje, da bo „proizvedla omejeno število končnih plastenk PET, izboljšanih z zaščitno tehnologijo po patentu Glaskin“, in da je od leta 1999 „navzoča na trgu sistemov zapiranja plastenk prek hčerinske družbe Novembal“ z „[od 10- do 20-odstotnim] tržnim deležem leta 2000 v EGP“ (uvodna izjava 298). Zaradi te integracije naj bi se razlikovala od družbe Sidel, ki „ni vertikalno integrirana družba“ (uvodna izjava 293). Vseeno subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, „lahko povzroči nasprotje med kanali na trgu, ker bi bil hkrati dobavitelj in konkurent prilagojevalcev“ (uvodna izjava 301) ter bi „lahko izključil s trga prilagojevalce, s tem ko bi ponujal skupaj stroje SBM ter predoblike in naprave na ključ“ (uvodna izjava 312). Lahko bi se celo zgodilo, da bi „izrinil prilagojevalce iz teh dejavnosti, s tem ko jim ne bi hotel dobaviti strojev SBM ali bi povečal njihove stroške ter s tem ko bi spodbujal svoje integrirane dejavnosti“ (uvodna izjava 318). Glede odločitve družbe Tetra, da izstopi s trga predoblik, Komisija izjavlja, da „ne sklepa, da naj bi te vertikalne težave vodile k nastanku prevladujočega položaja na trgih opreme za pakiranje PET ali predoblik“ (uvodna izjava 324).
45 Komisija nato podrobno (uvodne izjave od 325 do 389) predstavlja razloge za pomisleke, da bi novi subjekt izrabil prevladujoči položaj na trgih kartona „z učinkom vzvoda“ na trg opreme za pakiranje PET, da bi „tako obvladoval ta trg tudi pri ,občutljivih‘ končnih proizvodih“ (uvodna izjava 328). Po njenem mnenju je za nezdružljivost koncentracije s skupnim trgom dovolj, da ima družba Tetra/Sidel to možnost. Tako Komisija ni imela pomislekov zaradi trenutnega položaja družbe Sidel na trgu strojev SBM, temveč zaradi „prevladujočega položaja družbe Tetra na trgu kartona“ (uvodna izjava 328, poudarjeno v izvirniku). Komisija, ki se sklicuje predvsem na tesne povezave med obema trgoma opreme za proizvodnjo kartonske embalaže in embalaže PET, ugotavlja, da bi koncentracija „ustvarila tržno strukturo, ki bi bila izjemno naklonjena pojavu protikonkurenčnih učinkov, ker bi subjekt, ki bi nastal z združitvijo, imel hkrati prevladujoči in vodilni položaj na teh trgih“ (uvodna izjava 330).
46 Komisija v analizi „obravnava štiri točke“ (uvodna izjava 331). Prvič, trgi sistemov kartonskega pakiranja in pakiranja PET „so del sosednjih trgov proizvodov, ki imajo skupne kupce“. Drugič, zaradi prihodnje rasti PET v novih segmentih občutljivih proizvodov bi koncentracija novemu subjektu omogočila pridobiti prevladujoči položaj na trgu PET, tako da bi izkoristil trenutni prevladujoči položaj družbe Tetra na trgih kartona. Tretjič, koncentracija bi okrepila prevladujoči položaj družbe Tetra na trgih kartona. Četrtič, kombinacija obeh prevladujočih položajev bi utrdila položaj novega subjekta v sektorju embalaže za občutljive proizvode in zlasti v sektorju aseptične embalaže, zaradi česar bi se tako okrepila oba prevladujoča položaja.
47 Komisija v utemeljitev analize navaja, da je priglašena koncentracija strateško pomembna za družbo Tetra, da naj bi bila sposobna in spodbujena k izvajanju učinka vzvoda, da drugi konkurenti novega subjekta ne bi mogli tekmovati z njim na različnih ravneh in, nazadnje, da bi družba Tetra lahko izvajala cenovno diskriminacijo.
48 Glede sposobnosti in spodbude k uporabi učinka vzvoda, Komisija sklepa, da bi „tržna struktura, ki bi nastala zaradi koncentracije, spodbujala predvsem učinke vzvoda“ (uvodna izjava 359):
„(a) obstajali bi skupni kupci, ki bi povpraševali hkrati po sistemih kartonskega pakiranja in pakiranja PET za pakiranje ,občutljivih‘ tekočin;
(b) družba Tetra ima posebno močan prevladujoči položaj na trgu aseptične kartonske embalaže, saj ima več kot [od 80- do 90‑odstotni] delež trga in kupce, ki so odvisni od nje;
(c) družba Tetra/Sidel bi začela delovati z močnim vodilnim položajem na trgu sistemov pakiranja PET, zlasti strojev SBM, z [od 60- do 70-odstotnim] tržnim deležem;
(d) družba Tetra/Sidel bi imela možnost selektivno ciljati na posebne kupce ali skupine kupcev, ker struktura trga omogoča cenovno diskriminacijo;
(e) družba Tetra/Sidel bi imela močno gospodarsko spodbudo za uporabo učinkov vzvoda. Ker sta karton in PET na tehnični ravni zamenljiva proizvoda, je kupec, ki preide na PET, izgubljen za karton, bodisi ker se je delno odpovedal kartonu bodisi ker ni prešel na karton za del proizvodnje, ki jo je prej pakiral v drugi embalaži. To ustvarja dodatno spodbudo za iskanje kupca za PET, da bi nadomestili to izgubo. Zato bi družba Tetra/Sidel z uporabo položaja, ki ga ima zdaj na trgu kartona, ne samo povečala svoj tržni delež na trgu PET, temveč bi lahko preprečila ali nadomestila morebitne izgube na trgu kartona;
(f) konkurenti družbe Tetra/Sidel na trgu opreme za kartonsko pakiranje in tudi na trgu opreme za pakiranje PET bi bile veliko manjše družbe, saj največji konkurent ne bi imel več kot [od 10- do 20-odstotnega deleža] na trgu strojev za kartonsko pakiranje ali strojev SBM.“
49 Načini izvajanja učinka vzvoda naj bi temeljili na trenutnem prevladujočem položaju družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona (uvodna izjava 364):
„S tem ko bi na več načinov izkoriščala [ta položaj], naj bi družba Tetra/Sidel […] imela možnost, da prodajo opreme in potrošnega materiala za kartonsko embalažo povezuje s prodajo opreme za pakiranje PET in morda tudi predoblik (zlasti predoblik, obdelanih z „zaščitno“ tehnologijo). Družba Tetra/Sidel bi lahko izvajala pritisk ali spodbujala (npr. s plenilskimi cenami ali cenovnimi vojnami in popusti za zvestobo), da bi njeni kupci kartona kupili opremo za pakiranje PET in morda predoblike pri njej ter ne pri njenih konkurentih ali prilagojevalcih.“
50 Komisija tudi opozarja, da bodo „številni kupci, ki bodo še potrebovali kartonsko embalažo za del svoje proizvodnje, […] lahko prisiljeni ali spodbujeni, da opremo za kartonsko pakiranje in opremo za pakiranje PET kupijo pri istem dobavitelju“, ter da bodo „kupci, ki so z družbo Tetra sklenili dolgoročne sporazume za pokrivanje potreb po kartonski embalaži, […] posebno dovzetni“ (uvodna izjava 365) za take pritiske.
51 Zaradi izvajanja učinka vzvoda bi bili lahko konkurenti družbe Tetra/Sidel izključeni s trga strojev SBM za občutljive proizvode iz teh razlogov (uvodna izjava 369):
„(a) ni pomembno, da konkurenti lahko še prodajajo v segmentih, v katerih ni vezanih prodaj (na primer v segmentu vode ali brezalkoholnih gaziranih pijač), ker so sposobni izvajati cenovno diskriminacijo in ciljati na posebne skupine kupcev, kar vodi do segmentacije zadevnih trgov glede na vrsto uporabe proizvodov; (b) segmenti ,občutljivih‘ proizvodov zajemajo zelo kompleksne tekočine, ki zahtevajo zelo posebne linije PET, za katere se uporabljajo predvsem ,zaščitne‘ tehnologije in stroji za aseptično polnjenje ali celo aseptični stroji SBM (ki združujejo pihanje, polnjenje in zapiranje). Konkurenti ne bi imeli zadostnih razlogov za vlaganje in konkuriranje v teh visokotehnoloških sektorjih opreme za pakiranje PET [… ter] bi bili tako izrinjeni s tako imenovanih trgov PET ,nove generacije‘“.
52 Poleg tega bi bili lahko izrinjeni tudi „s preostalih trgov strojev SBM“ (uvodna izjava 370).
53 Ta rezultat je po mnenju Komisije toliko verjetnejši zaradi šibkega položaja konkurentov novega subjekta in neobstoječe kupne moči kupcev tega subjekta. Komisija zlasti glede položaja teh konkurentov, ki je po njenem mnenju „najpomembnejši“, ugotavlja, da čeprav se trije konkurenti družbe Sidel na trgu strojev SBM z visoko zmogljivostjo lahko kosajo s ponudbami te družbe, ostaja dejstvo, da „ti konkurenti ne bodo imeli prevladujočega položaja novega subjekta na trgu kartonske embalaže“ (uvodna izjava 372). Komisija pojasnjuje:
„Skupina SIG, edini od treh konkurentov, ki bo deloval na trgu kartona in tudi na trgu PET, ne bo imel več kot [od 10- do 20-odstotnega] deleža na trgu kartonske embalaže in strojev SBM. SIG nima celotne palete opreme za pakiranje PET, ki jo bo imel novi subjekt, in prav tako nima ,zaščitne‘ tehnologije, ki je bistvena za prodor v nove segmente proizvodov PET. Noben drug dobavitelj opreme za pakiranje ne bo mogel hkrati ponujati opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET.“
54 Komisija iz tega sklepa, da bi „s predlagano koncentracijo z združitvijo družb Tetra, prevladujoče družbe na trgu kartonske embalaže, in Sidel, vodilne družbe na trgu opreme za pakiranje PET, nastala tržna struktura, ki bi novi subjekt spodbudila in mu dala potrebna sredstva, da bi vodilni položaj, ki bi ga imel na trgu opreme za pakiranje PET, zlasti strojev SBM (z nizko in visoko zmogljivostjo), ki se uporabljajo za ,občutljive‘ proizvode, spremenil v prevladujoči položaj“, kar naj bi imelo „protikonkurenčne učinke na ves trg strojev SBM“ (uvodna izjava 389).
55 Glede domnevnih učinkov na trge kartona Komisija meni, da bi koncentracija „povzročila nastanek tržne strukture, ki bi družbi Tetra omogočila okrepiti sedanji prevladujoči položaj na trgu kartonske embalaže, tako da bi odpravila vir velikih konkurenčnih pritiskov“, kar bi imelo „resne negativne posledice za sektor kartonske embalaže“ (uvodni izjavi 390 in 391). Komisija v zvezi s tem navaja, da je treba biti posebno pazljiv, ko gre za okrepitev že izjemno močnega prevladujočega položaja, kot obstaja v tem primeru.
56 Po mnenju Komisije bi brez koncentracije družbe, ki delujejo v sektorju PET, zlasti družba Sidel in prilagojevalci, še najprej izvajale poslovne strategije za povečanje uporabe PET v škodo kartona. Komisija zavrača upoštevnost trditve družbe Tetra, da bi družba Sidel lahko vplivala samo na cene strojev SBM, ki pomenijo zelo majhen del skupnih stroškov pakiranja, z obrazložitvijo, da je pomembna možnost družbe Tetra, da vpliva na cene strojev za kartonsko pakiranje in kartonskih proizvodov.
57 Če ne bi bilo koncentracije, bi „družbe [ki delujejo v sektorju] PET verjetno izvajale resnično konkurenco, da bi prevzele tržne deleže kartonu“ (uvodna izjava 398). Lahko bi pričakovali, da bo „družba Tetra močno branila svoj položaj, tako da bi poskušala izboljšati rešitve, ki jih ponuja za kartonsko embalažo, z inovacijami, izboljšanjem tehnologij, novimi oblikami in zapiranji za kartonsko embalažo ter v nekaterih primerih znižanjem cen kartona“, kot je storila v preteklosti, ko je proizvajala „novo kartonsko embalažo, ki jo je lažje uporabljati, kakršna je kartonska embalaža ,gable top‘ s čepom z navojem“ (uvodna izjava 398). Družbi Tetra po koncentraciji ne bi bilo treba izvajati take konkurence, še več, lahko bi „bolj nadzirala prehod s kartona na PET“ (uvodna izjava 399). Tako bi lahko ohranila „svoje cene za kartonsko embalažo na sedanji visoki ravni za kupce ali del proizvodnje nekaterih kupcev, ki ne bi mogli v celoti ali delno preiti na PET, zaradi preferenc potrošnikov, stroškov tega prehoda in obstoja dolgoročnih pogodb“, hkrati pa bi pri kupcih, ki bi želeli preiti na PET, ohranila „možnost vplivati na njihovo izbiro strojev za pakiranje, na primer tako da bi določila trenutek prehoda ali predlagala ustrezne in prilagojene rešitve, kar bi ji pomagalo povečati tržni delež v sektorju opreme za pakiranje PET“ (uvodna izjava 399). Družba Tetra bi tako lahko posegla v „veliko prednost, ki jo ima zdaj njen glavni konkurent, skupina SIG, ki je edina druga družba na svetu, ki proizvaja in prodaja hkrati opremo za kartonsko pakiranje ter opremo za pakiranje PET“ (uvodna izjava 400).
58 Komisija poleg tega meni, da naj bi novemu subjektu „prevladujoči položaj na dveh zelo sosednjih trgih (oprema za kartonsko pakiranje in oprema za pakiranje PET) ter močna navzočnost na tretjem trgu (HDPE) […] omogočala posebno močno navzočnost v sektorjih pakiranja zadevnih končnih proizvodov ([TMI], sokovi, [PSO], čajni ali kavni napitki)“ (uvodna izjava 404). To naj bi okrepilo tudi že „zelo močan“ (uvodna izjava 407) položaj družbe Tetra v sektorju embalaže za občutljive proizvode in povečalo ovire za vstop konkurentov družbe Tetra/Sidel, kar naj bi tej omogočilo, da „izrine [navedene] konkurente s trga ter […] okrepi svoj prevladujoči položaj na zadevnih trgih opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET, zlasti strojev SBM, ki se uporabljajo za ,občutljive‘ proizvode“ (uvodna izjava 408).
Zaveze
59 Komisija je zaveze, predstavljene v prilogi k izpodbijani odločbi, povzela tako, kot da zajemajo (uvodna izjava 410): „a) odtujitev gospodarske dejavnosti družbe Tetra na področju strojev SBM; b) odtujitev gospodarske dejavnosti družbe Tetra na področju predoblik PET; c) ohranitev ločene dejavnosti družb Sidel in TetraPak ter ohranitev predhodno sprejetih izravnalnih ukrepov glede ravnanja na podlagi člena 82 Pogodbe, ter d) izdajo licence za stroje SBM družbe Sidel, namenjene kupcem, ki polnijo ‚občutljive‘ proizvode, in prilagojevalcem“. Komisija meni, da „niso zadostne za odpravo glavnih problemov z vidika konkurence, ki jih je opredelila glede trgov opreme za pakiranje PET in kartonsko pakiranje“ (uvodna izjava 424). Predlagane odtujitve dejavnosti družbe Tetra na področju strojev SBM in predoblik PET naj bi „imel[e] [samo] minimalen učinek na položaj subjekta, ki bi nastal z združitvijo“, medtem ko licenca, predvsem z vidika dejavnosti družbe Sidel na področju strojev SBM za občutljive proizvode, ne samo ne bi bila zadostna za odpravo teh problemov, temveč naj ne bi bila niti „izvedljiva možnost“ (uvodna izjava 424). S to licenco „bi se dejansko lahko na trg uvedli zapleteni mehanizmi, ki bi ustvarili umetno ureditev trga“ (uvodna izjava 424). Zaveze glede ravnanja v zvezi z ločitvijo dejavnosti družbe Sidel od dejavnosti družbe Tetra in nekršitvijo člena 82 ES pa je ocenila za „nezadostne za odpravo problemov zaradi strukture trga po združitvi“ (uvodna izjava 424).
60 Ker zaveze „v splošnem ne zadoščajo za odpravo [nastalih] problemov z vidika konkurence“, Komisija meni, da „zato ne morejo biti podlaga za odločbo o odobritvi koncentracije“ (uvodna izjava 451).
61 Zato je v členu 1 izpodbijane odločbe določeno:
„Koncentracija, ki jo je Tetra Laval BV […] 18. maja 2000 priglasila Komisiji in s katero bi pridobila izključni nadzor nad družbo Sidel SA, se razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom in delovanjem Sporazuma EGP.“
Postopek
62 Tožeča stranka je 15. januarja 2002 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila tožbo zoper izpodbijano odločbo.
63 Tožeča stranka je istega dne ločeno vložila predlog za obravnavanje po hitrem postopku, v skladu s členom 76a Poslovnika. Komisija je v stališčih glede tega predloga, ki jih je predložila 5. februarja 2002, menila, da je utemeljen.
64 Prvi senat Sodišča prve stopnje, ki mu je bila zadeva dodeljena, je 6. februarja 2002 sklenil, da bo odločal po hitrem postopku.
65 Komisija je 12. februarja 2002 vložila odgovor na tožbo.
66 Tožeča stranka je 19. marca 2002 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila tožbo, vpisano pod številko T-80/02, s katero je predlagala razglasitev ničnosti odločbe z dne 30. januarja 2002 (glej zgoraj točko 26) ter združitev te zadeve in zadeve T‑80/02. Družba Tetra je istega dne z ločeno vlogo predlagala uporabo hitrega postopka v zadevi T-80/02, kar je Komisija odobrila v stališčih glede tega predloga z dne 3. aprila 2002. Tudi ta zadeva je bila dodeljena prvemu senatu Sodišča prve stopnje.
67 Na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 64(3)(e) Poslovnika sta bili stranki 19. marca 2002 povabljeni na neuradni sestanek s sodnikom poročevalcem 4. aprila 2002.
68 Tožeča stranka se je na tem neuradnem sestanku strinjala, da se njen predlog glede združitve te zadeve z zadevo T-80/02 šteje za umaknjen, če bosta ustna postopka v teh zadevah potekala zaporedoma in če bosta sodbi po hitrem postopku izrečeni istega dne. Strankama je bilo na tem sestanku dovoljeno, da besedila ustnih navedb vložita najpozneje en teden pred ustnima postopkoma v teh zadevah.
69 Prvi senat Sodišča prve stopnje je 18. aprila 2002 ugodil predlogu za obravnavanje po hitrem postopku v zadevi T-80/02 ter določil zaporedna datuma 26. in 27. junij 2002 za obravnavi v teh zadevah.
70 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je prvi senat Sodišča prve stopnje na seji 10. junija 2002 odločil, da začne ustni postopek, in na podlagi ukrepov procesnega vodstva pozval stranki, naj najbolje pred obravnavo v roku, določenem za vložitev besedil ustnih navedb, sicer pa na obravnavi odgovorita na več pisnih vprašanj, poslanih v dopisu z dne 11. junija 2002 (v nadaljevanju: pisna vprašanja). Prav tako je zaprosil Komisijo, naj predloži en dokument.
71 Stranki sta 19. junija 2002 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložili besedila ustnih navedb. Besedila tožeče stranke so vsebovala predlog za zaupno obravnavanje nekaterih podatkov v nekaterih dokumentih, vloženih v spis zadeve, katerih zaupnosti Komisija v svojih besedilih ni izpodbijala. Stranki sta istega dne tudi odgovorili na pisna vprašanja, Komisija pa je predložila zahtevani dokument.
72 Ker eden od sodnikov prvega senata Sodišča prve stopnje ni smel opravljati sodniške funkcije, je predsednik Sodišča prve stopnje 24. junija 2002 na podlagi člena 32(3) Poslovnika imenoval sodnika J. Pirrunga, da je dopolnil sestavo sodišča, ter preložil obe obravnavi na 3. in 4. julij 2002.
73 Tožeča stranka je v dopisu z dne 24. junija 2002 dopolnila predlog za zaupno obravnavanje v zvezi z nekaterimi podatki v spisu zadeve.
74 Tožeča stranka je istega dne v ločenem dopisu predlagala, naj se v spis vloži dokument, katerega prepis je Komisija že imela. Gre za „letno poročilo upravnega odbora“ družbe Sidel za poslovno leto 2001 (v nadaljevanju: letno poročilo družbe Sidel). Ta predlog je bil sprejet s sklepom prvega senata Sodišča prve stopnje z dne 26. junija 2002.
75 Na podlagi dodatnega poročila sodnika poročevalca je prvi senat Sodišča prve stopnje na seji 27. junija 2002 odločil, da Komisijo zaprosi, naj predloži različne dokumente, zlasti študije, ki so jih pripravili Canadean, PCI, Warrick in Pictet, ter odgovori na dodatni pisni vprašanji (v nadaljevanju: dodatni pisni vprašanji).
76 Komisija je 1. julija 2002 predložila odgovora na dodatni pisni vprašanji in zahtevane dokumente. Ti dokumenti so bili vloženi v spis, razen odgovorov na raziskavo, ki jih je Komisija štela za zaupne.
77 Stranki sta na obravnavi 3. in 4. julija 2002 podali ustne navedbe ter odgovorili na vprašanja, ki jih je postavilo Sodišče prve stopnje.
78 Sodišče prve stopnje je na obravnavi odločilo, da tožeči stranki odobri vpogled v nezaupne različice nekaterih odgovorov na raziskavo. Pet odgovorov na raziskavo, iz katerih je po preverjanju, ki ga je opravilo Sodišče prve stopnje, izhajalo, da niso odgovori na postavljena vprašanja (štirje dokumenti) oziroma da je eden od odgovorov očitno v celoti zaupen (en dokument), se ni posredovalo tožeči stranki. Ta različica odgovorov na raziskavo, ki jo je Sodišče prve stopnje pripravilo na podlagi člena 67(3) Poslovnika, je bila vložena v spis, njen prepis pa je bil poslan tožeči stranki. Sodišče prve stopnje je tožeči stranki na njeno zahtevo odobrilo en teden za vložitev morebitnih pisnih stališč glede te različice odgovorov na raziskavo. Tožeča stranka se je v dopisu z dne 8. julija 2002 odrekla tej pravici, vendar je ohranila vsebinski tožbeni razlog v zvezi s temi dokumenti.
Predlogi strank
79 Ker so bili izpolnjeni zahtevani pogoji za spremembo predlogov, predstavljeni na neuradnem sestanku, tožeča stranka Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– razglasi ničnost izpodbijane odločbe.
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
80 Komisija Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
81 Tožeča stranka v podporo tožbi navaja zlasti pet tožbenih razlogov. Tožeča stranka je na neuradnem sestanku 4. aprila 2002 poudarila, da kot je navedla v pisanjih, izpodbija izpodbijano odločbo, in sicer v delu, v katerem se nanaša na koncentracijo, kot je bila spremenjena z zavezami (v nadaljevanju: spremenjena koncentracija). V zvezi s tem je Sodišču prve stopnje predlagala, naj se pri preizkusu osredotoči na položaj, ki bi nastal po zavezah, ki jih je ponudila.
82 Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom, ki se nanaša na postopek, trdi, da Komisija pred sprejetjem izpodbijane odločbe ni spoštovala njene pravice do vpogleda v spis zadeve. Glede temelja trdi, da je Komisija, s tem ko je zavrnila odobritev spremenjene koncentracije, napačno uporabila člen 2(3) Uredbe. Trije tožbeni razlogi, navedeni v podporo tej trditvi, se nanašajo na domnevni neobstoj velikih protikonkurenčnih učinkov spremenjene koncentracije, in sicer horizontalnih in vertikalnih učinkov ter konglomeratnih učinkov, in nazadnje, na domnevno neustrezno presojo zavez, ki jo je opravila Komisija. Tožeča stranka poleg tega trdi, da Komisija ni zadostno obrazložila izpodbijane odločbe.
I – Tožbeni razlog: kršitev pravice do vpogleda v spis
A – Trditve strank
83 Tožeča stranka trdi, da ji Komisija ni odobrila pravice do popolnega vpogleda v spis, ker ni nikoli prejela več dokumentov, na katere se Komisija v izpodbijani odločbi zelo opira in iz katerih izpeljuje ugotovitve v škodo družbe Tetra. Po eni strani naj bi bilo to poročilo z dne 10. septembra 2001, ki ga je pripravil zunanji ekonomski izvedenec Komisije, profesor Ivaldi (v nadaljevanju: Ivaldijevo poročilo), o ekonometrični analizi preteklih prodajnih marž družbe Sidel (v nadaljevanju: ekonometrična analiza), o kateri naj bi dobila samo eno stran povzetka, po drugi strani odgovori na raziskavo, o katerih je dobila samo dva povzetka. Pooblaščenec za zaslišanje naj bi 25. oktobra 2001 kljub zahtevi družbe Tetra z dne 19. oktobra 2001 za popoln vpogled v zadnjenavedene dokumente in ne v neustrezne povzetke potrdil odločitev Komisije o zavrnitvi vpogleda. Tožeča stranka trdi, da ta zavrnitev ni združljiva s Sporočilom Komisije o notranjem poslovniku za obdelavo zahtevkov za dostop do spisa v primerih po členih [81] in [82] Pogodbe ES, členih 65 in 66 Pogodbe ESPJ in Uredbe Sveta (EGS) št. 4064/89 (UL 1997, C 23, str. 3, v nadaljevanju: Sporočilo o dostopu do spisa) in sodno prakso (sodba Sodišča z dne 25. oktobra 1983 v zadevi AEG proti Komisiji, 107/82, Recueil, str. 3151, točka 23 in naslednje, ter sodba Sodišča prve stopnje z dne 29. junija 1995 v zadevi Solvay proti Komisiji, T-30/91, Recueil, str. II-1775, točka 58 in naslednje).
84 Tožeča stranka tudi poudarja, da se je Komisija zaradi pomena, ki ga je v izpodbijani odločbi (zlasti v uvodni izjavi 346 in naslednjih) pripisala ekonometrični analizi, morala v zvezi s tem opreti na druge dokumente in ne samo na Ivaldijevo poročilo, kot ga je poznala iz povzetka, do katerega je imela dostop.
85 Komisija trdi, da je tožeča stranka imela dostop do podatkov v spisu, na katere se je sklicevala in na katere se opira v izpodbijani odločbi. Komisija, ki se sklicuje na člen 13(3) Uredbe št. 447/98 in sodbo Sodišča prve stopnje z dne 28. aprila 1999 v zadevi Endemol proti Komisiji (T-221/95, Recueil, str. II-1299, točka 65), trdi, da je pravica do vpogleda v spis utemeljena samo, če zadevnemu podjetju omogoči, da glede na ugovore Komisije in ob upoštevanju dokumentov, na katere se je ta oprla, predloži stališča o utemeljenosti teh ugovorov. Družba Tetra naj bi v tem primeru imela možnost predložiti taka stališča.
86 Prvič, Komisija glede Ivaldijevega poročila ugotavlja, da se tožeča stranka v upravnem postopku ni pritožila glede vpogleda v spis v zvezi z ekonometrično analizo in da torej ne more več trditi, da so bile njene pravice do obrambe kršene. Ta analiza v navedenem poročilu je kratka, ker gre za odgovor in popravek analize, ki jo je družba Tetra predložila pred tem. Družba naj bi lahko (in njeni izvedenci naj bi to storili v ustnem postopku pred Komisijo 26. septembra 2001) predložila stališča o tem poročilu. Poleg tega naj bi bilo poročilo samo dodatek k tržni raziskavi, ki jo je opravila Komisija. Čeprav bi bile trditve tožeče stranke utemeljene, quod non, to ne bi smelo povzročiti razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe, ker naj to poročilo ne bi vplivalo na vsebino odločbe.
87 Drugič, Komisija glede odgovorov na raziskavo trdi, da so bili prav tako drugotnega pomena, ker se je oprla predvsem na svojo analizo nezadostnosti zavez. Po eni strani bi morala zavrniti vpogled v te odgovore zaradi zaupnosti (sodba Sodišča z dne 6. aprila 1995 v zadevi BPB Industries in British Gypsum proti Komisiji, C-310/93 P, Recueil, str. I-865, točka 26). Po drugi strani, čeprav je s členom 17(2) Uredbe št. 447/98 stranki, ki predloži stališča, dovoljeno, da predloži nezaupno različico svojega odgovora, ima Komisija vsekakor pravico, kot je potrjeno v zgoraj navedeni sodbi Endemol proti Komisiji, pripraviti objektivne in nezaupne povzetke ter omejiti vpogled tožeče stranke v take povzetke.
88 Poleg tega naj bi Komisija o teh povzetkih razpravljala s tožečo stranko na sestanku 18. oktobra 2001, na katerem naj bi ji omogočila vpogled v povzetke. Ta vpogled ter dejstvo, da je pooblaščenec za zaslišanje preučil in potrdil objektivnost zadevnih povzetkov, naj bi zagotovila popolno spoštovanje pravic do obrambe tožeče stranke. Ker so rezultati raziskave samo potrdili prvotno analizo Komisije, ne bi bilo treba sklepati, da bi bila izpodbijana odločba drugačna, čeprav bi bil zahtevani vpogled odobren. Z domnevno kršitvijo pravic do obrambe torej ni mogoče utemeljiti razglasitve ničnosti izpodbijane odločbe.
B – Presoja Sodišča prve stopnje
1. Uvodne ugotovitve
89 Najprej je treba ugotoviti, da je namen dostopa do spisa v zadevah, ki se nanašajo na konkurenco, naslovnikom obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah omogočiti, da se seznanijo z dokazi iz spisa Komisije in da lahko na podlagi teh dokazov učinkovito izrazijo stališče o sklepih, do katerih je prišla Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (sodba Sodišča z dne 13. februarja 1979 v zadevi Hoffmann-La Roche proti Komisiji, 85/76, Recueil, str. 461, točki 9 in 11, zgoraj navedena sodba BPB Industries in British Gypsum proti Komisiji, točka 21, in sodba z dne 8. julija 1999 v zadevi Hercules Chemicals proti Komisiji, C-51/92 P, Recueil, str. I-4235, točka 75). Namen splošnih načel prava Skupnosti, ki urejajo dostop do spisa Komisije, je zagotoviti dejansko uveljavljanje pravic do obrambe, v primeru odločbe o kršitvah pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja, in o naložitvi glob ali denarnih kazni pa kršitev teh splošnih načel lahko načeloma povzroči razglasitev ničnosti te odločbe, če se kršijo pravice do obrambe zadevnega podjetja (zgoraj navedena sodba Hercules Chemicals proti Komisiji, točki 76 in 77).
90 Treba je tudi opozoriti, da je za ugotovitev kršitve pravic do obrambe dovolj dokazati, da je nerazkritje zadevnih dokumentov lahko v škodo tožeče stranke vplivalo na potek postopka in vsebino izpodbijane odločbe (sodbi Sodišča prve stopnje z dne 29. junija 1995 v zadevi ICI proti Komisiji, T-36/91, Recueil, str. II‑1847, točka 78 ter z dne 20. aprila 1999 v zadevi Limburgse Vinyl Maatschappij in drugi proti Komisiji, od T-305/94 do T-307/94, od T-313/94 do T‑316/94, T-318/94, T-325/94, T-328/94, T-329/94 in T-335/94, Recueil, str. II‑931, točka 1021, in zgoraj naveden sodba Endemol proti Komisiji, točka 87).
91 Sodišče prve stopnje je že potrdilo, da se ta načela uporabljajo v postopkih, predvidenih v Uredbi, čeprav je njihova uporaba razumno lahko pogojena z zahtevo po hitrosti, ki je značilna za splošno sistematiko Uredbe (zgoraj navedena sodba Endemol proti Komisiji, točka 68).
92 V obravnavanem primeru je torej treba preveriti, ali so na pravice do obrambe tožeče stranke vplivali pogoji, pod katerimi je imela vpogled do nekaterih dokumentov v upravnem spisu Komisije.
2. Prvi del tožbenega razloga: Ivaldijevo poročilo
93 Prvič, čeprav je trditev Komisije o prepozni navedbi očitka o kršitvi pravic do obrambe upoštevna, te trditve v posebnih okoliščinah obravnavanega primera ni mogoče upoštevati. Komisija namreč ni izpodbijala trditve tožeče stranke o očitno zelo omejeni vlogi profesorja Ivaldija na zaslišanju pred pooblaščencem za zaslišanje in nato ni odgovorila na vlogo ekonomistov, ki jo je družba Tetra predložila na tem zaslišanju. Zaradi teh okoliščin je razumno sklepati, da tožeča stranka pred sprejetjem izpodbijane odločbe ni presodila pomena, ki naj bi ga Komisija pripisovala ekonometrični analizi, opravljeni v navedenem poročilu.
94 Drugič, treba je ugotoviti, da je tožeča stranka imela zadosten vpogled v Ivaldijevo poročilo, česar ni resno izpodbijala. Treba je namreč sprejeti pojasnilo Komisije, da je to poročilo kratko, ker gre za odgovor na analizo, ki jo je predložila tožeča stranka. Iz tega sledi, da že obstoj drugih dokumentov o ekonometrični analizi – opravljeni v izpodbijani odločbi –, v katere družba Tetra ni imela vpogleda, lahko pomeni, da ni imela vpogleda v spis Komisije.
95 V zvezi s tem iz sodne prakse izhaja, da se domneva neobstoj dokumenta, do katerega se je zahteval dostop, kadar to potrdi zadevna institucija. Vseeno gre le za domnevo, ki jo tožeča stranka na podlagi upoštevnih in skladnih dokazov lahko ovrže z vsemi sredstvi (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 12. oktobra 2000 v zadevi JT's Corporation proti Komisiji, T-123/99, Recueil, str. II-3269, točka 58, in z dne 25. junija 2002 v zadevi British American Tobacco (Investments) proti Komisiji, T-311/00, Recueil, str. II-2781, točka 35). Vendar je treba v obravnavanem primeru ugotoviti, da tožeča stranka ni uspela ovreči te domneve.
96 Tožeča stranka se namreč v podporo tej trditvi sklicuje predvsem na podrobnosti ekonometrične analize, opravljene v izpodbijani odločbi. Iz spisa, zlasti iz prilog k vlogam strank o pravilnosti nasprotnih ekonometričnih analiz, je razvidno, da temelji analiza Komisije predvsem na podatkih, ki ji jih je poslala tožeča stranka. Edini drugi podatki, ki jih je Komisija upoštevala pri oblikovanju spremenljivk, uporabljenih v analizi, temeljijo na nekaterih kritikah, ki jih je profesor Ivaldi v poročilu izrazil glede spremenljivk, uporabljenih v analizi družbe Tetra. To ugotovitev potrjuje že naslov Ivaldijevega poročila, ki je v ednini, „Note to the File/Internal“ („Opomba k spisu/notranji“).
97 Te ugotovitve ne izpodbija trditev tožeče stranke, ki temelji na Sporočilu o dostopu do spisa. Jasno je namreč razvidno, da pomoč profesorja Ivaldija v obliki svetovanja ne more biti „študija“, do katere je treba omogočiti dostop v skladu s točko I B, četrti pododstavek, Sporočila. Poleg tega ustreznosti analize, opravljene v zadevnem poročilu, ni mogoče izpodbijati s tožbenim razlogom, ki se nanaša na domnevno kršitev pravice do vpogleda v spis. Iz tega sledi, da Komisija, ki je za pomoč pri preučitvi ekonometričnih analiz, ki jih je predložila tožeča stranka, zaprosila profesorja Ivaldija, ni kršila obveznosti, ki so ji naložene z navedenim sporočilom.
3. Drugi del tožbenega razloga: odgovori na raziskavo
98 Glede drugega dela tožbenega razloga o odgovorih na raziskavo iz sodne prakse izhaja, da mora Komisija, kar zadeva odgovore tretjih strank na njene zahteve za informacije, upoštevati tveganje, da podjetje s prevladujočim položajem na trgu sprejme povračilne ukrepe zoper konkurente, dobavitelje ali kupce, ki so sodelovali pri preiskavi Komisije (zgoraj navedena sodba BPB Industries in British Gypsum proti Komisiji, točka 26, in zgoraj navedena sodba Endemol proti Komisiji, točka 66). Ob takem tveganju imajo tretje stranke, ki Komisiji med njenimi poizvedbami izročijo dokumente, za katere menijo, da bi njihova izročitev lahko bila vzrok za sprejetje povračilnih ukrepov zoper njih, pravico pričakovati, da se njihov predlog za zaupno obravnavanje upošteva.
99 Lahko se zgodi, da Komisija, če so nekatere tretje stranke zaprosile, da se njihova identiteta ne razkrije, ne sme razkriti identitete drugih tretjih strank, ki so vključene v postopek in niso predlagale zaupnega obravnavanja, preden so odgovorile na vprašalnike Komisije (zgoraj navedena sodba Endemol proti Komisiji, točka 70).
100 Ni mogoče izključiti, da ta zahteva po zaupnosti utemeljuje tudi pripravo nezaupnih povzetkov vseh zadevnih odgovorov (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Endemol proti Komisiji, točki 71 in 72).
101 Povedano drugače, dejstvo, da je s členom 17(2) Uredbe št. 447/98 vsaki tretji stranki naložena obveznost, da nedvoumno opredeli vse elemente svojega odgovora, za katere meni, da so zaupni, ne preprečuje, da Komisija v skladu s členom 17(1) Uredbe št. 447/98 in ciljem člena 287 ES po uradni dolžnosti presodi, ali se poslovne skrivnosti nekaterih tretjih strank, vključenih v postopek, ali drugi zaupni podatki lahko razkrijejo, če se odobri popoln vpogled v odgovore drugih tretjih strank, ki niso predlagale takega obravnavanja.
102 Vendar mora Komisija, ki prejme zahtevo za vpogled v spis od stranke, ki priglašuje (in sicer „stranke“ v smislu člena 18(1) Uredbe), vsaj med posvetovanjem s svetovalnim odborom v skladu s tem členom utemeljiti vsako omejitev vpogleda v spis, pri čemer je treba vsako izjemo od vpogleda v spis razlagati ozko, zlasti kadar Komisija namerava prepovedati zadevno priglašeno koncentracijo.
103 Glede odgovorov na raziskavo je treba opozoriti, da je imela družba Tetra vpogled samo v dva nezaupna povzetka vseh odgovorov na raziskavo, ki ju je pripravila Komisija, in ne v odgovore, čeprav po potrebi v nezaupni različici (glej zgoraj točko 22). Komisija v zvezi s tem opozarja, da je od številnih avtorjev teh odgovorov prejela predloge za zaupno obravnavanje, v nekaterih primerih, ker so priznali, da se bojijo povračilnih ukrepov. Vendar se je po preverjanju, ki ga je Sodišče prve stopnje opravilo v skladu s členom 67(3) Poslovnika, izkazalo, da Komisija 51 naslovnikov vprašalnikov v zvezi z raziskavo, vsaj v spremnih dopisih k tem vprašalnikom, poslanih po telefaksu, ni opozorila na obveznost iz člena 17(2) Uredbe št. 447/98, da nedvoumno opredelijo vse dele svojih odgovorov, za katere menijo, da so zaupni. Čeprav je pozabila na to, je šest odgovorov na raziskavo od skupno 30 uporabnih odgovorov od 34 prejetih vsebovalo izrecen predlog za zaupno obravnavanje. Eden od avtorjev teh odgovorov je Komisiji poslal nezaupno različico odgovora v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 447/98.
104 Torej je treba preveriti, ali je odločitev Komisije, da tožeči stranki zavrne vpogled v odgovore na raziskavo in tudi v nezaupno različico teh odgovorov in omeji ta vpogled na nezaupna povzetka vseh odgovorov, utemeljena.
105 Treba je opozoriti, da zahteva po hitrosti, ki je značilna za splošno sistematiko Uredbe, ne more upravičiti zavrnitve, kakršna se obravnava v tem primeru. Čeprav Komisija ni imela dovolj časa, da bi od avtorjev odgovorov na raziskavo zahtevala nezaupno različico teh odgovorov, v skladu s členom 17(2) Uredbe št. 447/98, je morala tožeči stranki vseeno navesti, zakaj značilnosti in obseg strahu pred povračilnimi ukrepi ali drugimi škodljivimi in neželenimi učinki, ki so ga izrazili avtorji odgovorov na raziskavo, ki so samo predlagali zaupno obravnavanje, niso pa predložili nezaupne različice svojih odgovorov, zadostujejo za utemeljitev zavrnitev vpogleda v te odgovore, čeprav v nezaupni različici. Čeprav lahko zelo kratki roki v drugi fazi postopka v zvezi s koncentracijo iz praktičnih razlogov in predvsem če so bili predloženi številni predlogi za zaupno obravnavanje, upravičijo pripravo nezaupnih povzetkov, mora Komisija utemeljiti splošno zavrnitev vpogleda v odgovore na tržno raziskavo, ki jo je opravila v zvezi z zavezami, ki jih je ponudila zadevna stranka. Ta obveznost velja a fortiori za odgovore, ki jih je prejela brez kakršnega koli vsaj formalnega predloga za zaupno obravnavanje.
106 V zvezi s tem iz odgovora pooblaščenca za zaslišanje z dne 25. oktobra 2001 na zahtevo za vpogled v spis, ki jo je tožeča stranka vložila 19. oktobra 2001, izhaja, da je stališče Komisije o vpogledu v spis v obravnavanem primeru splošno. Komisija je menila, da je, s tem ko je poslala povzetke odgovorov na raziskavo, katerih natančnost in podrobnost je potrdil pooblaščenec za zaslišanje, zagotovila ustrezen vpogled v spis in tako spoštovala pravice do obrambe družbe Tetra.
107 Prvič, predvsem ob upoštevanju dejstva, da so nekateri avtorji odgovorov na raziskavo izrazili strah pred mogočimi povračilnimi ukrepi tožeče stranke pri neupoštevanju zaupnosti njihovih odgovorov, je treba ugotoviti, da je bilo treba vse odgovore obravnavati zaupno.
108 Ker je Sodišče prve stopnje lahko samo ugotovilo, da je bil vpogled v nezaupne različice vsaj 30 odgovorov na raziskavo, v katerih so bili prikriti zaupni podatki, povsem mogoč, je treba, drugič, preučiti, ali so bile, s tem ko je bil odobren samo vpogled v povzetke, v obravnavanem primeru dejansko kršene pravice do obrambe tožeče stranke.
109 Treba je ugotoviti, da trditev Komisije, da se je v izpodbijani odločbi sklicevala samo na odgovore na raziskavo, da bi podprla sklep, do katerega je prišla že glede zavez iz drugih neodvisnih razlogov, v določeni meri potrjuje besedilo izpodbijane odločbe (zlasti uvodni izjavi 424 in 425). Ostaja dejstvo, da je vsaj ena neugodna ugotovitev za tožečo stranko glede zavez predstavljena, kot da je „potrjena z analizo trga“ (uvodna izjava 428).
110 Treba je opomniti, da je družba Tetra v memorandumu z dne 18. oktobra 2001 in uradni pritožbi, ki jo je 19. oktobra 2001 vložila pri pooblaščencu za zaslišanje, navedla nekatere pomanjkljivosti in nepravilnosti v vprašalnikih za raziskavo, v katere je imela vpogled, zlasti glede obrazložitve zaveze, ki jo je ponudila glede licence za stroje SBM družbe Sidel. Pooblaščenec za zaslišanje je v odgovoru z dne 25. oktobra 2001 opozoril, da je bila raziskava Komisije izvedena objektivno in da vprašalniki niso bili zavajajoči. Opozoril je tudi, da je Komisija, ker je bilo nezaupno besedilo zavez priloženo vprašalnikom, imela pravico pričakovati, da bodo naslovniki teh vprašalnikov prebrali navedeno besedilo.
111 Najprej je treba opozoriti, da sta pritožba in memorandum priložena k tožbi in navedena v opombi v tožbi. Iz tega sledi, da ugovor Komisije na obravnavi glede novosti in torej po njenem mnenju nedopustnosti stališč, ki jih je tožeča stranka predstavila v ustnih navedbah, predvsem v zvezi z domnevno nepravilnostjo petega vprašanja na vprašalniku, poslanem kupcem, ni utemeljen.
112 Kar zadeva trditev tožeče stranke, da bi vprašalniki, v katerih je Komisija prosila naslovnike, naj odgovorijo na vprašanje, ali bi zaveze „znatno zmanjšale“ položaj tožeče stranke na trgu kartonske embalaže in „dejansko odpravile“ močan položaj subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, na trgu embalaže za občutljiva tekoča živila, lahko zavedli naslovnike glede meril, določenih v členu 2(3) Uredbe, te utemeljitve ni mogoče upoštevati. V zvezi s tem je dovolj ugotoviti, da čeprav so nekateri naslovniki lahko pripravili odgovore na podlagi meril, ki niso določena v členu 2(3) Uredbe, vpogled v zadevne odgovore ni bil potreben, da bi tožeča stranka v upravnem postopku lahko opozorila Komisijo na pomen teh meril.
113 To še toliko bolj velja, ker je družba Tetra že od začetka, kot je priznala v memorandumu z dne 18. oktobra 2001, imela dostop do vprašalnikov, poslanih kupcem in prilagojevalcem. Čeprav bi ji Komisija morala omogočiti tudi vpogled v vprašalnik, poslan njenim konkurentom, je tožeča stranka na obravnavi vseeno priznala, da je pozneje dobila vpogled v ta vprašalnik na drug način. Kot je družba Tetra tudi priznala na obravnavi, njene trditve pravzaprav nikakor ne zadevajo tega vprašalnika. Torej je jasno, da je zaradi vpogleda v vprašalnike in povzetkov odgovorov na raziskavo, ki jih je pripravila Komisija, v pritožbi pri pooblaščencu za zaslišanje lahko opozorila na obveznost Komisije, da uporabi samo merila iz člena 2(3) Uredbe.
114 Kar zadeva domnevno zavajajočo predstavitev zaveze družbe Tetra glede licence v vprašalnikih, poslanih kupcem in prilagojevalcem, je iz besedila teh vprašalnikov razvidno, da ne morejo zavesti nobenega običajno pozornega naslovnika. Čeprav postavljena vprašanja vsebujejo nekatere podrobnosti o licenci, ki bi kvečjemu lahko morda zavedle naslovnika, ki jih ne bi pozorno preučil z vidika nezaupne različice priloženih zavez, je treba opozoriti, da je Komisija upravičeno domnevala, da so naslovniki te zaveze preučili. Tožeča stranka v obravnavanem primeru ni dokazala, da če bi se naslovniku te podrobnosti zdele dvoumne, preverjanje z vidika zaveze glede licence ne bi zadostovalo za pojasnitev natančnega obsega te zaveze.
115 Vsekakor iz nezaupne različice odgovorov na raziskavo, ki so jih poslali kupci in prilagojevalci, ni razvidno, da so bili zavedeni ali zmedeni pri pisanju odgovorov. Poleg tega iz povzetkov odgovorov, ki jih je Komisija poslala družbi Tetra, če jih preučimo z vidika te različice odgovorov, ne izhaja, da so bili podatki ali podrobnosti, ki bi jih tožeča stranka lahko uporabila za dokaz obstoja take zmede pri naslovnikih vprašalnikov, izpuščeni. To ugotovitev potrjuje odločitev družbe Tetra, da v tem postopku ne predloži dodatnih pisnih pripomb o navedeni različici odgovorov (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo Hercules Chemicals proti Komisiji, točka 80).
116 Nazadnje, iz povzetkov odgovorov na raziskavo tudi ni razvidno, da ne odražajo natančno edinega odgovora, katerega popolno zaupnost je po preverjanju priznalo Sodišče prve stopnje (glej zgoraj točko 78).
117 Iz tega sledi, da Komisija z odločitvijo, da družbi Tetra odobri vpogled samo v nezaupne povzetke odgovorov na raziskavo, ni kršila pravic do obrambe te družbe.
4. Sklep
118 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da je treba tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev pravice do vpogleda v spis, zavrniti.
II – Tožbeni razlogi: kršitev člena 2 Uredbe
A – Uvodne ugotovitve
119 Najprej je treba opozoriti, da temeljna pravila Uredbe in zlasti člen 2 te uredbe dajejo Komisiji določeno diskrecijsko pravico, zlasti pri ekonomskih presojah. Zato mora sodišče Skupnosti pri nadzoru, ki ga opravlja nad izvajanjem te pravice in je nujen za opredelitev pravil o koncentracijah, upoštevati polje proste presoje, ki posredno izhaja iz določb ekonomske narave, ki so del pravil o koncentracijah (sodba Sodišča z dne 31. marca 1998 v zadevi Francija in drugi proti Komisiji, imenovana „Kali & Salz“, C-68/94 in C-30/95, Recueil, str. I-1375, točki 223 in 224, sodbi Sodišča prve stopnje z dne 25. marca 1999 v zadevi Gencor proti Komisiji, T‑102/96, Recueil, str. II-753, točki 164 in 165, ter z dne 6. junija 2002 v zadevi Airtours proti Komisiji, T-342/99, Recueil, str. II-2585, točka 64).
120 Treba je tudi opozoriti, da se v skladu s členom 2(3) Uredbe koncentracija, ki ustvari ali krepi prevladujoči položaj, katerega posledica bi bilo resno oviranje učinkovite konkurence na skupnem trgu ali na njegovem precejšnjem delu, razglasi za nezdružljivo s skupnim trgom. Nasprotno pa mora Komisija vsako priglašeno koncentracijo, za katero se uporablja Uredba, če oba pogoja iz te določbe nista izpolnjena, razglasiti za združljivo s skupnim trgom (sodba Sodišča prve stopnje z dne 19. maja 1994 v zadevi France proti Komisiji, T-2/93, Recueil, str. II‑323, točka 79; glej v tem smislu tudi zgoraj navedeno sodbo Gencor proti Komisiji, točka 170, ter zgoraj navedeno sodbo Airtours proti Komisiji, točki 58 in 82). Če se ne ustvari ali okrepi prevladujoči položaj, se torej koncentracija dovoli, ne da bi bilo treba preučiti njene vplive na učinkovito konkurenco (zgoraj navedena sodba Air France proti Komisiji, točka 79).
121 Utemeljenost drugega, tretjega in četrtega tožbenega razloga, ki jih je navedla tožeča stranka, je treba preučiti z vidika teh ugotovitev.
B – Tožbeni razlog: neobstoj horizontalnih in vertikalnih protikonkurenčnih učinkov spremenjene koncentracije
1. Uvodne ugotovitve
122 Tožeča stranka trdi, da je z zavezami odpravila vse neugodne „horizontalne“ in „vertikalne“ učinke, ki bi jih lahko imela priglašena koncentracija in so opredeljeni v izpodbijani odločbi. Vendar ker Komisija izraža nekatere očitke glede koncentracije, ki temeljijo na teh učinkih (uvodne izjave od 263 do 324), družba Tetra trdi, da so z vidika teh zavez ti očitki postali neutemeljeni.
123 Po mnenju Komisije tožeča stranka nepravilno navaja, da naj bi izpodbijana odločba vsebovala očitke v zvezi s horizontalnimi ali vertikalnimi učinki. V tej odločbi naj namreč ne bi bil naveden nastanek ali okrepitev prevladujočega položaja zaradi ločeno obravnavanih horizontalnih ali vertikalnih učinkov koncentracije. Komisija vseeno trdi, da bo spremenjena koncentracija imela velike horizontalne in vertikalne učinke, ki jih ne more prezreti. Trdi, da je v izpodbijani odločbi pri presoji konglomeratnih učinkov koncentracije pravilno upoštevala njene preostale horizontalne in vertikalne učinke, in sicer učinke, ki so obstajali po zavezah.
124 Sodišče prve stopnje ugotavlja, da čeprav Komisija izpodbijane odločbe ni oprla na te horizontalne in vertikalne učinke, ostaja dejstvo, da jih je upoštevala v podporo ugotovitvi, da je treba prepovedati spremenjeno koncentracijo. Komisija tako v izpodbijani odločbi trdi, da bi „okrepitev in nastanek prevladujočih položajev“ na trgih opreme za pakiranje PET, zlasti strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo, ter na trgu sistemov kartonskega pakiranja „bila posledica več dejavnikov“, skupaj s „horizontalnimi in z vertikalnimi učinki“ (uvodna izjava 262). Poleg tega iz stališč Komisije in zlasti pojasnil njenega zastopnika na obravnavi izhaja, da so predvsem pomisleki glede trgov opreme za pakiranje PET temeljili na takih učinkih. Torej je treba preučiti ločeni tožbeni razlog, ki ga je tožeča stranka navedla v zvezi z nastankom prevladujočega položaja na teh trgih zaradi teh učinkov.
2. Horizontalni učinki
a) Trditve strank
125 Tožeča stranka najprej opozarja, da čeprav Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja nastanek horizontalnih prekrivanj treh trgov, ki jih je štela za ločene, in sicer trgov strojev SBM z nizko zmogljivostjo, strojev za aseptično polnjenje PET in zaščitne tehnologije, ne predvideva niti nastanka niti okrepitve prevladujočega položaja na nobenem od teh trgov. Velika težava, ki jo je Komisija ugotovila v zvezi s horizontalnimi učinki, naj bi zadevala trg strojev SBM z nizko zmogljivostjo, vendar naj bi odločitev družbe Tetra, da se loči od družbe Dynaplast, torej od svoje dejavnosti na področju strojev SBM, to težavo odpravila. Tožeča stranka tudi poudarja, da naj bi njena zaveza, da podeli licenco za stroje SBM družbe Sidel, še bolj oslabila prej obstoječi položaj družbe Sidel na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo.
126 Komisija sicer priznava, da horizontalni učinki spremenjene koncentracije sami po sebi, torej neodvisno od drugih učinkov koncentracije, ne bi vodili do nastanka ali okrepitve prevladujočega položaja, vendar trdi, da naj bi pomembno okrepili položaj novega subjekta na trgu embalaže PET in jih zaveze ne bi odpravile. Poleg tega naj zaveze ne bi bile odgovor na problem okrepitve prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih kartona, ki je po mnenju Komisije posledica odstranitve družbe Sidel kot potencialnega konkurenta na skupnem trgu sistemov pakiranja za občutljive proizvode. Komisija poudarja, da bi odtujitev družbe Dynaplast odpravila samo horizontalno prekrivanje dejavnosti družb Tetra in Sidel, kar zadeva stroje SBM z nizko zmogljivostjo, medtem ko naj zaveze ne bi imele nobenega učinka na vodilni položaj družbe Sidel na trgu strojev SBM z visoko zmogljivostjo. Komisija je v odgovoru na tožbo in odgovoru na pisna vprašanja poudarila, da naj bi se zaradi koncentracije okrepil tudi skupni položaj novega subjekta, to je na trgu opreme za pakiranje PET, kot so stroji za aseptično polnjenje PET, zaščitne tehnologije in sistemi zapiranja plastenk PET.
b) Presoja Sodišča prve stopnje
127 Komisija v izpodbijani odločbi opredeljuje tri horizontalne probleme z vidika konkurence, ki ne zadevajo trga embalaže PET, kot je priznala na obravnavi. Gre za domnevno neugodne učinke priglašene koncentracije na trge strojev SBM z nizko zmogljivostjo, strojev za aseptično polnjenje PET in zaščitnih tehnologij. Torej je treba preučiti, ali kljub zavezam obstajajo neugodni horizontalni učinki, ki lahko potrdijo trditev Komisije, da bo subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, izrabil prevladujoči položaj na trgu PET, tako da bo kot vzvod uporabil sedanji prevladujoči položaj na trgu kartona.
128 Kar zadeva stroje SBM z nizko zmogljivostjo, je posledica zaveze tožeče stranke glede ločitve svoje dejavnosti od dejavnosti družbe Dynaplast, da koncentracija nikakor ne bo okrepila deleža, ki ga ima družba Sidel zdaj na tem trgu. Torej je izključeno, da se bo položaj družbe Sidel na tem trgu okrepil in, a fortiori, da lahko koncentracija „znatno“ ovira konkurenco na tem delu trga strojev SBM. Komisija v izpodbijani odločbi celo priznava, da bo zaradi zavez odpravljeno horizontalno prekrivanje dejavnosti udeleženk priglašene koncentracije v zvezi s temi stroji (uvodna izjava 427). Čeprav imajo podatki iz odgovorov na raziskavo, na katere se Komisija v zvezi s tem sklicuje v odgovoru na tožbo, določeno dokazno vrednost, se Komisija ne more po eni strani opirati na prispevek družbe Dynaplast k položaju družbe Sidel na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo, in sicer skoraj [od 20- do 30-odstotni] tržni delež (uvodna izjava 266), po drugi strani pa pred Sodiščem prve stopnje sklicevati na to, da sta v nekaterih odgovorih omenjeni nepomembnost in nedonosnost te palete strojev. Poleg tega že samo to, da družba Tetra nato ni mogla najti kupca za družbo Dynaplast, kot je potrdila v odgovorih na pisna vprašanja in na obravnavi, tudi ne more potrditi ugotovitve Komisije, ker samo potrjuje nedonosen in kljub velikemu tržnemu deležu razmeroma šibek dejanski položaj družbe Tetra na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo pred koncentracijo.
129 Torej je treba sklepati, da spremenjena koncentracija ne bi povzročila nobenega horizontalnega prekrivanja dejavnosti udeleženk teh koncentracij na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo. Vsaj za podkrepitev veljavnosti izpodbijane odločbe te ugotovitve ni mogoče ovreči, s tem da se Komisija prvič v odgovorih na pisna vprašanja sklicuje na domnevno novo tehnologijo, imenovano „TetraFast“, ki naj bi jo družba Tetra razvila za stroje SBM z nizko zmogljivostjo.
130 Glede trga strojev za aseptično polnjenje PET je treba ugotoviti, da bi Komisija morala izključiti obstoj velikih horizontalnih učinkov, neugodnih za konkurenco. Najprej, spremenjena koncentracija samo razmeroma malo krepi delež subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, na tem trgu (in sicer [od 0 do 10 %] vseh takih strojev, nameščenih v EGP leta 2000), če se ta delež izračuna glede na sedanji položaj družbe Sidel na tem trgu, ki ima [od 10 do 20 %] (uvodna izjava 288). Nato, na tem trgu že obstajajo veliki konkurenti, skupaj z novimi udeleženci, ki so si priborili pomemben delež prodaje na tem trgu (in sicer [od 40 do 50 %]), kot Komisija priznava v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 251). Nazadnje, Komisija s poudarkom, ki ga je v pisnih odgovorih in na obravnavi pripisala komercialnemu potencialu strojev tipa LFA-20, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 82, opomba 32, in uvodna izjava 202) ter s katerimi se lahko v aseptičnih pogojih polnijo plastenke PET in tudi HDPE, ne more potrditi svoje trditve. Ti stroji se vsaj po mnenju družbe Tetra, ki ji Komisija na obravnavi v tej točki ni nasprotovala, še vedno preizkušajo pri njej in treh njenih konkurentih, ki jih tudi razvijajo.
131 Komisija glede trga zaščitne tehnologije priznava, da učinki priglašene koncentracije, čeprav pomembno izboljšujejo položaj subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, na tem trgu, ne bi povzročili „nastanka prevladujočega položaja“ (uvodna izjava 282). Komisija sploh ne bi mogla drugače sklepati, ker bi povezava dejavnosti družb Tetra in Sidel na tem področju novemu subjektu zagotovila samo [od 10- do 20-odstotni] tržni delež, in to kot potrjuje Komisija v odgovorih na pisna vprašanja, brez upoštevanja vsaj potencialnih učinkov dejstva, da bi družba Tetra opustila licenco za tehnologijo Sealica. Sicer pa tožeča stranka v odgovorih na pisna vprašanja ostro izpodbija to oceno tega tržnega deleža. Prepričljivo je zatrdila, da ker zadevne tehnologije šele nastajajo, tržni deleži, izračunani glede na zdaj obstoječe proizvode, niso zelo zanesljivi. Poleg tega je družba Tetra na obravnavi navedla težave, ki jih zdaj povzroča razvoj plazemskih zaščitnih slojev, kot je tehnologija Actis družbe Sidel za pivo, to trditev pa podpira tudi letno poročilo družbe Sidel. Tožeča stranka je tudi vztrajala, da se pri novi zaščitni tehnologiji, zlasti za nekatere občutljive proizvode, kot so TMI, ne uporablja PET, temveč se predvideva razvoj nove plastične smole. Ob upoštevanju zgoraj navedenega je treba ugotoviti, da Komisija ni dokazala velikih horizontalnih učinkov, ki ne bi bili ugodni za konkurenco na trgu zaščitne tehnologije.
132 Iz tega sledi, da so ob upoštevanju zavez neugodni horizontalni učinki koncentracije, na katere se Komisija sklicuje v izpodbijani odločbi, samo zelo majhni za zadevne različne trge opreme za pakiranje PET ali skoraj ne obstajajo. V teh okoliščinah je treba sklepati, da je Komisija, ki se opira na horizontalne učinke spremenjene koncentracije, da bi podprla ugotovitev o nastanku prevladujočega položaja na navedenih trgih PET v korist novega subjekta zaradi izvajanja učinka vzvoda, storila očitno napako pri presoji.
3. Vertikalni učinki
a) Trditve strank
133 Tožeča stranka ugotavlja, da je velik strah Komisije posledica domnevne vertikalne integracije novega subjekta na področju sistemov kartonskega pakiranja, pakiranja PET in pakiranja HDPE. Ker bi družba Tetra/Sidel imela pomemben položaj na trgu strojev SBM, bi po mnenju Komisije nastalo „nasprotje med kanali“ („channel conflict“) zaradi delne odvisnosti prilagojevalcev od družbe Sidel. To nasprotje bi novemu subjektu omogočilo, da izrine prilagojevalce, s tem ko bi njihovim kupcem ponujal celoten paket, sestavljen iz strojev SBM, predoblik in „naprav na ključ“ („turnkey installations“), in sicer integrirane linije PET, ter tako izključil prilagojevalce iz teh dejavnosti. Komisija naj bi vseeno priznala, da bi se njeni strahovi uresničili samo, če bi družba Sidel dobila prevladujoči položaj na trgu strojev SBM. Vendar naj bi tudi priznala, da bi poslovna odločitev družbe Tetra, da zapusti trg predoblik, odpravila vse pomisleke, ki so jih navedli prilagojevalci, in da vertikalni problemi, ki se jih bojijo, nikakor ne bi zadostovali za nastanek prevladujočega položaja novega subjekta na trgih opreme za pakiranje PET ali predoblik. Tožeča stranka iz tega sklepa, da spremenjena koncentracija nima protikonkurenčnih vertikalnih učinkov na trg embalaže PET, ne krepi prej obstoječe vertikalne integracije družbe Tetra na trgih kartona in ne ustvarja – kot je priznala Komisija – nobenega prevladujočega položaja na trgu strojev EBM, s katerimi se proizvajajo aseptične plastenke HDPE z ročaji.
134 Komisija trdi, da bi vertikalna integracija novega subjekta lahko vodila k izključitvi prilagojevalcev s trga. Čeprav ta subjekt zaradi vertikalne integracije ne postane prevladujoč na trgih predoblik ali opreme za pakiranje PET, bi bila priložnost za izključitev prilagojevalcev, ki mu jo ta integracija ponuja, pomembna pri presoji konglomeratnih učinkov koncentracije. Zaveze naj ne bi odpravile vseh teh učinkov, ker bi novi subjekt še vedno lahko ponujal tudi integrirane rešitve PET, ne da bi ponujal predoblike, na primer v okviru sporazumov HTW. Niti predlagana odtujitev dejavnosti družbe Tetra na področju predoblik niti dodelitev licence za tehnologijo družbe Sidel ne bi odpravili odvisnosti prilagojevalcev od novega subjekta. Zadnjenavedene zaveze bi lahko celo zagotovile ohranitev močnega položaja novega subjekta pri prodaji strojev SBM prilagojevalcem, ker ne bi obstajalo več nobeno „nasprotje med kanali“, ki bi te lahko spodbujalo k nakupu strojev SBM pri konkurentih družbe Sidel.
b) Presoja Sodišča prve stopnje
135 Najprej je treba opozoriti, da pomisleki Komisije glede spremenjene koncentracije zadevajo predvsem družbo Tetra, kot je Komisija večkrat ponovila na zaslišanju. Komisija ima pomisleke, ker je družba Tetra v nasprotju z družbo Sidel že zelo vertikalno integrirano podjetje na trgih aseptičnega kartona in zato slovi po tem, da kupcem ponuja celovite sisteme pakiranja. Po mnenju Komisije bi navzočnost tožeče stranke v novem subjektu povzročila veliko zmanjšanje konkurence na trgih opreme za pakiranje PET.
136 Najprej je treba ugotoviti, da bi družba Tetra s prodajo deležev na trgu predoblik v celoti odpravila glavni pomislek Komisije glede prilagojevalcev.
137 Kar zadeva skrb Komisije glede prilagojevalcev, ki se je pojavila po zavezah, in sicer da bodo prilagojevalci lažje kupovali od družbe Sidel, potem ko se bo družba Tetra odpovedala deležem na trgu predoblik in se bo položaj novega subjekta zato okrepil, Komisija v izpodbijani odločbi ni navedla nobenega dokaza, razen da se je sklicevala na odgovore na raziskavo (uvodna izjava 428). Čeprav ni mogoče izključiti, da bodo nekateri prilagojevalci manj zaskrbljeni, ko bodo kupovali stroje SBM od novega subjekta, če ta ne bo več dejaven na trgu predoblik, tak učinek tolažbe še zdaleč ni enakovreden „nasprotju med kanali“, kot je predstavljeno v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točke od 232 do 236 in točka 249 tega obvestila). Ker zdaj obstaja resnična konkurenca na trgu predoblik, bi taka tolažba za nekatere prilagojevalce kvečjemu v zelo majhni meri samo zmanjšala možnosti konkurentov družbe Sidel za prodajo strojev SBM takim prilagojevalcem.
138 Čeprav bi spremenjena koncentracija družbi Sidel res omogočila, da zaradi navzočnosti družbe Tetra na trgu sistemov zapiranja plastenk ponuja skoraj integrirane linije PET, je očitno, da bi bili vertikalni učinki vstopa družbe Sidel na ta trg prek novega subjekta in tudi njeno sočasno prenehanje obstajanja kot potencialnega kupca drugih gospodarskih subjektov, ki že delujejo na tem trgu, samo zelo majhni glede na razmeroma šibek položaj družbe Tetra na tem trgu. Poleg tega spremenjena koncentracija ne bi okrepila skupne sposobnosti novega subjekta ponujati take integrirane linije PET v primerjavi s sedanjo zmožnostjo družbe Sidel, ob upoštevanju dejstva, da bi se družba Tetra odpovedala svojim dejavnostim na trgu predoblik PET. V zvezi s tem je namreč iz letnega poročila družbe Sidel razvidno, da je prodaja teh linij v letu 2001 pomenila samo približno 20 % prodaje strojev SBM družbe Sidel, in to kljub domnevni 30‑odstotni „eksponentni rasti“ med letoma 1999 in 2000, na katero se Komisija sklicuje v odgovoru na tožbo.
139 Glede domnevnih učinkov na trg strojev SBM Komisija v izpodbijani odločbi izrecno priznava, da glede na odgovor družbe Tetra z dne 1. oktobra 2001 na dodatno obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah „položaj drugih udeležencev odpravlja strah pred prevladujočim položajem na potencialnem trgu strojev za proizvodnjo aseptičnih plastenk [HDPE] z ročaji“ (uvodna izjava 297, opomba 125). Torej je jasno, da spremenjena koncentracija ne bi mogla imeti velikih neugodnih učinkov na položaj prilagojevalcev, dejavnih na trgu embalaže HDPE, na katerem bi po koncentraciji ostala visoka raven konkurence.
140 Zato ni bilo dokazano, da bi spremenjena koncentracija povzročila velike ali vsaj pomembne vertikalne učinke na zadevne trge opreme za pakiranje PET. V teh okoliščinah je treba sklepati, da je Komisija, ki se opira na vertikalne učinke spremenjene koncentracije, da bi podprla ugotovitev o nastanku prevladujočega položaja na navedenih trgih PET v korist novega subjekta zaradi izvajanja učinka vzvoda, storila očitno napako pri presoji.
4. Sklep
141 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Komisija storila očitne napake pri presoji, ko se je oprla na horizontalne in vertikalne učinke spremenjene koncentracije, da bi podprla analizo o nastanku prevladujočega položaja na zadevnih trgih PET. Vendar te napake ne vodijo k razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe, ker bi konglomeratni učinek, ki ga navaja Komisija, lahko zadostoval za utemeljitev te odločbe. Torej je treba preučiti tožbeni razlog, ki se nanaša na konglomeratni učinek.
C – Tožbeni razlog: neobstoj predvidljivega konglomeratnega učinka
1. Uvodne ugotovitve
142 Med strankami ni sporno, da je spremenjena koncentracija konglomeratna, da jo torej izvajajo podjetja, med katerimi v bistvu pred tem ni obstajalo konkurenčno razmerje, ali kot neposrednimi konkurenti ali kot dobavitelji in kupci. Te koncentracije ne povzročajo resničnih horizontalnih prekrivanj dejavnosti udeležencev koncentracije niti vertikalnih odnosov med temi udeleženci v ožjem pomenu. Zato ni mogoče na splošno predvidevati, da imajo take koncentracije protikonkurenčne učinke. V nekaterih primerih pa lahko imajo take učinke.
143 Komisija v izpodbijani odločbi v bistvu meni, da bo spremenjena koncentracija predvidljivo imela protikonkurenčni konglomeratni učinek s treh vidikov. Prvič, koncentracija naj bi novemu subjektu omogočila, da prevladujoči položaj na splošnem trgu kartonskega pakiranja uporabi kot „vzvod“ za pridobitev prevladujočega položaja na trgih opreme za pakiranje PET. Drugič, koncentracija naj bi okrepila ta prevladujoči položaj družbe Tetra na trgih opreme za aseptično kartonsko pakiranje in aseptičnega kartona zaradi odprave konkurenčnih pritiskov družbe Sidel s sosednjih trgov PET. Tretjič, koncentracija naj bi na splošno okrepila splošni položaj novega subjekta na trgih pakiranja občutljivih proizvodov.
144 Komisija je na obravnavi poudarila, da je značilnost analize, s katero mora presojati prihodnje učinke koncentracije, ki ji je bila priglašena, njena prospektivnost. Poudarila je, da je njena skrb glede koncentracije, ki ima konglomeratni učinek, in tudi glede klasične horizontalne koncentracije preprečiti prihodnje protikonkurenčno ravnanje, ki bi se verjetno pojavilo zaradi koncentracije, ter da mora analizo opraviti ob upoštevanju koncentracije obstoječih sredstev in zmogljivosti udeležencev priglašene koncentracije. Dejstvo, da pri konglomeratni koncentraciji v nasprotju z drugimi vrstami koncentracij verjeten pojav takega ravnanja ne izhaja neposredno iz združevanja tržnih deležev na istem trgu, ki bi jih od takrat naprej imel novi subjekt, ne bi upravičilo sprejetja drugačnega pristopa.
145 Zaporedoma je treba preučiti tri stebre razlogovanja Komisije o učinku vzvoda, odpravi potencialne konkurence in splošnem učinku okrepitve konkurenčnega položaja novega subjekta.
2. Prvi steber: izvajanje učinka vzvoda
a) Preudarki o splošnem ozadju zadeve
146 Najprej je treba upoštevati, da Uredba zlasti v členu 2(2) in (3) ne loči med koncentracijami, ki imajo horizontalne in vertikalne učinke, ter tistimi, ki imajo konglomeratne učinke. Iz tega sledi, da je brez razlikovanja med temi vrstami koncentracij koncentracijo mogoče prepovedati samo, če sta izpolnjena oba pogoja iz člena 2(3) (glej zgoraj točko 120). Zato mora koncentracijo s konglomeratnim učinkom in tudi vsako drugo koncentracijo (glej zgoraj točko 120) dovoliti Komisija, če ni ugotovljeno, da ta ustvari ali krepi prevladujoči položaj na skupnem trgu ali na njegovem pomembnem delu in je njena posledica resno oviranje učinkovite konkurence.
147 Vendar analiza potencialno protikonkurenčnih konglomeratnih učinkov koncentracije ustvarja več posebnih težav, ki so povezane z značilnostmi koncentracije in jih je treba najprej preučiti. V zvezi s tem bodo zaporedoma preučeni časovni vidiki konglomeratnih učinkov in vidiki, povezani s posebnimi značilnostmi teh učinkov, ki so lahko strukturni, tako da so neposredna posledica nastanka gospodarske strukture, ali povezani z ravnanjem, tako da bodo nastali samo, če bi subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, sprejel nekatere poslovne prakse.
i) Časovni vidiki konglomeratnih učinkov
148 Najprej je treba preučiti, ali se lahko koncentracijo, s katero nastane konkurenčna struktura, katere posledica ni takojšnji prevladujoči položaj subjekta, ki bi nastal s koncentracijo, na podlagi člena 2(3) Uredbe prepove, kadar bo temu subjektu zaradi pridobiteljevega izvajanja učinka vzvoda s trga, na katerem je že prevladujoč, v razmeroma bližnji prihodnosti po vsej verjetnosti omogočena pridobitev prevladujočega položaja na drugem trgu, na katerem ima pridobljeni udeleženec trenutno vodilni položaj, in kadar ima obravnavana pridobitev na zadevnih trgih velike protikonkurenčne učinke.
149 V zvezi s tem je tožeča stranka vztrajala, da je nujno z gotovostjo dokazati, da ji bo koncentracija omogočila pridobiti prevladujoči položaj na zadevnih trgih opreme za pakiranje PET, torej ne dokazati možnosti nastanka takega položaja, temveč predvideti njegov takojšnji nastanek. Kot je bilo navedeno zgoraj v točki 144, je Komisija, ki se je sklicevala na zgoraj navedeno sodbo Kali & Salz, poudarila prospektivnost analize, ki jo mora opraviti, kadar preučuje predvidljive učinke koncentracije, ki ji je bila priglašena, na referenčni trg.
150 Sodišče prve stopnje a priori poudarja, da koncentracija podjetij, ki delujejo na ločenih trgih, načeloma ni taka, da bi zaradi združitve tržnih deležev udeležencev združitve nemudoma ustvarila ali okrepila prevladujoči položaj. Dejavniki, ki so pomembni za relativne položaje konkurentov na danem trgu, so v splošnem navzoči na tem trgu, in sicer zlasti tržni deleži, ki jih imajo konkurenti, in konkurenčni pogoji na omenjenem trgu. Iz tega pa ne sledi, da na konkurenčne pogoje na nekem trgu nikoli ne morejo vplivati dejavniki zunaj tega trga.
151 Tako se lahko na primer v okoliščinah, v katerih so obravnavani trgi sosednji in v katerih ima eden izmed udeležencev koncentracije na enem izmed njih že prevladujoči položaj, zgodi, da sredstva in zmogljivosti, združeni s to koncentracijo, nemudoma ustvarijo pogoje, ki novemu subjektu prek učinka vzvoda omogočajo, da v razmeroma bližnji prihodnosti pridobi prevladujoči položaj na drugem trgu. Do tega lahko pride zlasti, kadar se zadevni trgi nagibajo k zbliževanju in kadar ima poleg prevladujočega položaja, ki ga ima eden izmed udeležencev koncentracije, drugi oziroma eden izmed drugih udeležencev vodilni položaj na drugem trgu.
152 Vsaka drugačna razlaga člena 2(3) Uredbe bi Komisiji lahko odvzela možnost izvedbe nadzora koncentracij, ki imajo samo oziroma predvsem konglomeratni učinek.
153 Zato mora Komisija v okviru prospektivne analize učinkov konglomeratne koncentracije, če lahko zaradi ugotovljenih učinkov konglomerata sklepa, da bi bil v bližnji prihodnosti zelo verjetno ustvarjen ali okrepljen prevladujoči položaj, katerega posledica bi bila resno oviranje učinkovite konkurence, to koncentracijo prepovedati (v tem smislu glej zgoraj navedene sodbe Kali & Salz, točka 221; Gencor proti Komisiji, točka 162, in Airtours proti Komisiji, točka 63).
ii) Vidiki v zvezi s posebnostjo konglomeratnih učinkov
154 V teh okoliščinah je treba tudi ločevati med položajem, v katerem koncentracija s konglomeratnim učinkom nemudoma spremeni pogoje konkurence na drugem trgu in na njem zaradi prevladujočega položaja, ki že obstaja na prvem trgu, ustvari ali okrepi prevladujoči položaj, ter položajem, v katerem nastanek ali okrepitev prevladujočega položaja na drugem trgu ni neposredna posledica koncentracije, temveč bo do tega prišlo šele po določenem času in bo posledica ravnanj novega subjekta na prvem trgu, na katerem že ima prevladujoči položaj. V zadnjem primeru struktura, nastala s koncentracijo, ne bi ustvarila ali okrepila prevladujočega položaja v smislu člena 2(3) Uredbe, temveč bi do tega prišlo zaradi zadevnih prihodnjih ravnanj.
155 Tudi za analizo Komisije v zvezi s koncentracijo s konglomeratnim učinkom veljajo podobne zahteve, kot so bile s sodno prakso določene glede ustvarjanja skupnega prevladujočega položaja (zgoraj navedeni sodbi Kali & Salz, točka 222, in Airtours proti Komisiji, točka 63). Poleg tega analiza Komisije v zvezi s koncentracijo, katere protikonkurenčni konglomeratni učinek se pričakuje, zahteva posebej pozorno preučitev okoliščin, ki so upoštevne za presojo tega učinka na konkurenco na referenčnem trgu. Kot je Sodišče prve stopnje že potrdilo, mora Komisija, kadar oceni, da je tako koncentracijo treba prepovedati, ker bo v predvidljivem času ustvarila ali krepila prevladujoči položaj, za tako ugotovitev predložiti trdne dokaze (zgoraj navedena sodba Airtours proti Komisiji, točka 63). Ker se učinki konglomeratne koncentracije glede na konkurenco na zadevnih trgih pogosto štejejo za nevtralne ali celo koristne, kar v obravnavanem primeru priznava ekonomska doktrina, navedena v analizah, priloženih pisnim vlogam strank, zahteva dokazovanje protikonkurenčnega konglomeratnega učinka take koncentracije natančno in s trdnimi dokazi podprto preučitev okoliščin, ki naj bi domnevno povzročile takšne učinke (po analogiji glej zgoraj navedeno sodbo Airtours proti Komisiji, točka 63).
156 V tej zadevi bi se učinek vzvoda, izvedenega s trgov aseptičnega kartona, opisan v izpodbijani odločbi, poleg možnosti novega subjekta, da izvaja različne dejavnosti, kot so vezava prodaje opreme in potrošnega materiala za kartonsko embalažo s prodajo opreme za pakiranje s PET, skupaj z uporabo prisiljenih prodaj (uvodni izjavi 345 in 365) izražal, prvič, v tem, da bi ta subjekt verjetno določil plenilske cene („predatory pricing“, uvodna izjava 364, navedena zgoraj v točki 49), drugič, v izvajanju cenovne vojne, in tretjič, v dajanju popustov za zvestobo. Izvajanje teh dejavnosti bi novemu subjektu dalo zagotovilo, da se njegovi kupci s trga kartona glede svojih morebitnih potreb po opremi za pakiranje PET v kar največji meri oskrbujejo pri družbi Sidel. V zvezi s tem je treba poudariti, da Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja obstoj prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona, torej na trgih sistemov aseptičnega kartonskega pakiranja in aseptičnega kartona (uvodna izjava 231, glej zgoraj točko 40), ter da tožeča stranka tej ugotovitvi ni nasprotovala.
157 Treba je opozoriti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso podjetje, ki ima prevladujoči položaj, dolžno ustrezno prilagoditi svoje ravnanje, ne glede na to, ali je Komisija o tem sprejela odločbo, če je to potrebno zato, da ne škodi učinkoviti konkurenci na trgu (sodba Sodišča z dne 9. novembra 1983 v zadevi Michelin proti Komisiji, 322/81, Recueil, str. 3461, točka 57, ter sodbi Sodišča prve stopnje z dne 10. julija 1990 v zadevi Tetra Pak proti Komisiji, T-51/89, Recueil, str. II‑309, točka 23, in z dne 22. marca 2000 v zadevi Coca-Cola proti Komisiji, T‑125/97 in T-127/97, Recueil, str. II‑1733, točka 80).
158 Poleg tega je treba poudariti, da Komisija, ko je na obravnavi odgovorila na vprašanja Sodišča prve stopnje, ni zanikala, da bi Tetrino izvajanje učinka vzvoda z zgoraj opisanim ravnanjem lahko pomenilo zlorabo njenega prej obstoječega prevladujočega položaja na trgih aseptičnega kartona. Do tega bi v skladu s skrbmi Komisije, izraženimi v odgovoru na tožbo, lahko prišlo tudi, če bi novi subjekt morda zavrnil sodelovanje pri namestitvi in morebitni prilagoditvi strojev SBM družbe Sidel, zagotavljanje poprodajnih storitev in spoštovanje garancij za te stroje, če so jih prodali prilagojevalci. Vendar pa po mnenju Komisije dejstvo, da je neko ravnanje lahko samostojna kršitev člena 82 ES, ne preprečuje, da bi se to ravnanje upoštevalo pri presoji Komisije, ki se nanaša na vse načine izvajanja učinka vzvoda, omogočene s koncentracijo.
159 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da čeprav Uredba določa prepoved koncentracij, ki ustvarijo ali krepijo prevladujoči položaj, ki ima velike protikonkurenčne učinke, ti pogoji ne zahtevajo, da se dokaže, da bo subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, zaradi te koncentracije ravnal tako, da bo zlorabljal, in torej nezakonito. Čeprav torej ni mogoče domnevati, da udeleženci konglomeratne koncentracije ne bodo spoštovali prava Skupnosti, Komisija te možnosti pri nadzoru koncentracij ne more izključiti. Zato mora Komisija, kadar se pri preučitvi učinkov take koncentracije opre na predvidljiva ravnanja, ki lahko pomenijo zlorabo obstoječega prevladujočega položaja, presoditi, ali ni kljub prepovedi takšnih ravnanj vendarle verjetno, da bo subjekt, ki bi nastal s koncentracijo, ravnal tako oziroma da bo zaradi nezakonitosti ravnanja in/ali tveganja odkritja takega ravnanja taka strategija malo verjetna. Medtem ko je pri takšni presoji primerno upoštevati spodbude za protikonkurenčno ravnanje, kot so v tem primeru za družbo Tetra tržne prednosti, predvidljive na trgu opreme za pakiranje PET (uvodna izjava 359), mora Komisija prav tako preučiti, v kolikšni meri bi se te spodbude zmanjšale ali odpravile zaradi nezakonitosti zadevnih ravnanj, verjetnosti njihovega odkritja, njihovega pregona s strani pristojnih organov na ravni Skupnosti in tudi na nacionalni ravni ter zaradi morebitnih posledičnih denarnih kazni.
160 Ker Komisija v izpodbijani odločbi ni opravila takšne presoje, sledi, da kolikor presoja Komisije temelji na možnosti ali celo verjetnosti, da se bo Tetra tako obnašala na trgih aseptičnega kartona, takih ugotovitev ni mogoče sprejeti.
161 Še več, dejstvo, da je tožeča stranka v tej zadevi predlagala zaveze glede svojega prihodnjega obnašanja, je namreč tudi dejavnik, ki bi ga Komisija obvezno morala upoštevati pri presojanju, ali je verjetno, da se bo novi subjekt obnašal tako, da bi se lahko ustvaril prevladujoči položaj na enem ali več zadevnih trgih opreme za pakiranje PET. Iz izpodbijane odločbe pa ne izhaja, da je Komisija v analizi nastanka takega položaja v prihodnosti zaradi izvajanja učinka vzvoda upoštevala vpliv omenjenih zavez.
162 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je treba preučiti, ali je Komisija prospektivno analizo verjetnosti učinka vzvoda s trgov aseptičnega kartona in posledic izvajanja tega učinka s strani novega subjekta oprla na dovolj trdne dokaze. V okviru tega preizkusa je treba v tej zadevi upoštevati samo ravnanja, ki vsaj verjetno ne bi bila nezakonita. Poleg tega mora biti prospektivna analiza Komisije, ob tem da naj bi predviden prevladujoči položaj nastal šele po poteku določenega časa, to je po njenem mnenju do leta 2005, ne glede na polje proste presoje, posebno verjetna.
b) Trditve strank
i) Možnost izvajanja učinka vzvoda
163 Tožeča stranka trdi, da Komisija ni dokazala, da bo novi subjekt lahko izvajal stalen učinek vzvoda, s čimer bo pridobil prevladujoči položaj na trgih opreme za pakiranje PET, zlasti na trgih strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo.
164 Tožeča stranka najprej poudarja, da je Komisija priznala, da oprema za pakiranje PET in oprema za kartonsko pakiranje nista dopolnilna proizvoda v ekonomskem smislu, temveč bolj tehnična zamenljiva proizvoda (uvodna izjava 345). Vendar je v tem primeru in v nasprotju s trditvijo Komisije gospodarska spodbuda za izvajanje učinka vzvoda manjša kot pri dopolnilnih proizvodih. Prvič, spodbuda k vezani prodaji različnih proizvodov je namreč očitno manjša v tem primeru. Drugič, v tem primeru ne bi bilo precejšnjega prekrivanja kupcev obeh proizvodov. Tretjič, zaradi nedopolnilnosti zadevnih proizvodov naj ne bi nastajale ovire zaradi nezdružljivosti strojev za kartonsko pakiranje družbe Tetra in strojev SBM, ki jih ponujajo drugi proizvajalci poleg družbe Sidel.
165 Stališče Komisije je toliko presenetljivejše, ker njena praksa odločanja dokazuje, da se je stalno opirala na dopolnilnost proizvodov, da bi utemeljila pomisleke glede konglomeratnega učinka (glej med drugim odločbe Komisije o razglasitvi združljivosti koncentracije s skupnim trgom z dne 18. januarja 1991 (zadeva IV/M.0050 – AT&T/NCR, UL C 16, str. 20); z dne 13. decembra 1991 (zadeva IV/M.164 – Mannesmann/VDO, UL 1992, C 88, str. 13); z dne 8. novembra 1996 (zadeva IV/M.836 – Gillette/Duracell, UL C 364, str. 4) in z dne 29. septembra 2000 (zadeva COMP/M.1879 – Boeing/Hughes) ter odločbo Komisije o razglasitvi nezdružljivosti koncentracije s skupnim trgom z dne 3. julija 2001 (zadeva COMP/M.2220 – General Electric/Honeywell)).
166 Dokazovanje učinka vzvoda s prihodnjo rastjo trgov PET ni prepričljivo. Ta rast naj namreč ne bi bila predvsem posledica prehoda s kartona na PET, saj večine proizvodov, ki se zdaj pakira v embalažo PET, ni mogoče pakirati v karton. Proizvodi, ki se lahko pakirajo v kartonski embalaži ali embalaži PET, naj bi pomenili samo 5 % skupne uporabe embalaže PET. Še več, embalaža PET za pivo ima največje možnosti za rast zaradi mogoče opustitve pakiranja v steklenice.
167 Poleg tega bi se veliki kupci, ki večinoma edini uporabljajo hkrati kartonsko embalažo in embalažo PET, lahko uprli morebitnemu učinku vzvoda.
168 Komisija meni, da koncentracija ustvarja strukturne pogoje, ugodne za učinek vzvoda. V zvezi s tem se opira na več dejavnikov, in sicer, prvič, prevladujoči položaj družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona in vodilni položaj družbe Sidel na trgu opreme za pakiranje PET, drugič, nepomemben položaj konkurentov družb Tetra in Sidel na teh trgih, in tretjič, tako imenovano „prednost prvega v poslu“ („first-mover advantage“), ki jo ima novi subjekt zaradi močne navzočnosti v segmentu občutljivih proizvodov, skupnih trgom kartona in PET. Komisija poudarja finančno moč novega subjekta, ki je veliko večja od moči njegovih konkurentov, visoko raven njegove vertikalne integracije kljub zavezam ter tudi obsežno strokovno znanje in izkušnje tega subjekta na področju aseptičnega pakiranja.
169 Učinek vzvoda bi bil mogoč, ne samo kadar so zadevni proizvodi „dopolnilni“ v ekonomskem smislu, temveč tudi kadar so „komercialno“ dopolnilni, torej kadar proizvode uporablja ista skupina kupcev. Tako naj bi bilo, kadar so zadevni proizvodi povezani in spadajo na trge, ki so si zelo blizu. Preučitev izvajanja učinka vzvoda, ki zajema komercialno povezane proizvode (kot na primer whisky in gin ali vitamini za različne fiziološke potrebe), temelji na pristopu, ki naj bi ga potrjevala sodna praksa (sodba Sodišča prve stopnje z dne 12. decembra 1991 v zadevi Hilti proti Komisiji, T-30/89, Recueil, str. II-1439, potrjena po pritožbi s sodbo Sodišča z dne 2. marca 1994 v zadevi Hilti proti Komisiji, C‑53/92 P, Recueil, str. I-667, in zgoraj navedeni sodbi Tetra Pak II).
170 Ker ima družba Tetra nesporen prevladujoči položaj na trgih aseptičnega kartona in ker kupci še naprej zahtevajo tako embalažo, da bi vzporedno delali na novih linijah PET med prehodom na PET, Komisija trdi, da je očitno, da bo tožeča stranka sposobna uporabiti učinek vzvoda pri „izgubljenih kupcih“ ob prihodnjem prehodu na ta material.
171 Glede prekrivanja kupcev udeleženk koncentracije je treba navesti, da bi bilo potencialno prihodnje prekrivanje kartonske embalaže in embalaže PET, čeprav večina proizvajalcev občutljivih proizvodov zdaj uporablja karton, stoodstotno za te proizvode, če bi obstajale zaščitne tehnologije, ki bi omogočale komercialno uporabo PET za vse te proizvode.
172 Komisija trdi, da napovedi rasti embalaže PET, uporabljene v izpodbijani odločbi (glej zgoraj točki 32 in 33), temeljijo na previdni analizi študij PCI, Warrick in Pictet (v nadaljevanju: neodvisne študije) ter na trdnem in skladnem sklopu dokazov, ki jih je dobila s splošno tržno raziskavo (uvodne izjave od 141 do 143).
173 Komisija glede drugih dejavnikov, ugodnih za izvajanje učinka vzvoda, poudarja vlogo vodje, ki bi jo imel novi subjekt glede na obseg prehoda s kartonske embalaže, pri kateri ima družba Tetra skoraj monopolističen prevladujoči položaj v segmentu aseptičnega kartona, k embalaži PET.
ii) Učinki zaprtja
174 Družba Tetra meni, da ker „ni verjetno“ (uvodna izjava 367), da bi novi subjekt uporabil vezano ali skupno prodajo, pomisleki Komisije v resnici temeljijo na sposobnosti novega subjekta uporabiti posredna sredstva, kot so „spodbude“ ali „pritiski“ (uvodna izjava 364), za zaprtje trgov PET. Vendar taka sredstva ne bi bila protikonkurenčna, ker njihova posledica ne bi bilo zaprtje zadevnih trgov opreme za pakiranje PET pred drugimi konkurenti. Dokazovanje Komisije v zvezi s tem naj bi bilo pomanjkljivo.
175 Prvič, Komisija naj bi nepravilno razlikovala trge glede na končni proizvod, ki ga je treba pakirati. Opredelitev teh domnevno ločenih trgov naj prav tako ne bi bila pravilna, ker so stroji SBM generični in se lahko uporabljajo za kateri koli občutljiv proizvod. Družba Tetra je v zvezi s tem med obravnavo izjavila, da je stroje SBM mogoče poceni spremeniti za prilagoditev proizvodu, ki ga je treba pakirati. Kombinirani stroji in stroji za vroče polnjenje naj bi se zelo malo uporabljali v sektorju občutljivih proizvodov.
176 Drugič, segment občutljivih proizvodov naj bi bil samo majhen del vseh dejavnosti na področju embalaže PET. Iz tega naj bi sledilo, da novi subjekt, čeprav bi poskusil izriniti sedanje konkurente družbe Sidel s trga strojev za občutljive proizvode, ne bi mogel bistveno zmanjšati njihovih finančnih virov.
177 Tretjič, malo verjetno je, da bi koncentracija konkurentom družbe Sidel, zlasti skupini SIG, preprečila, da bi se še naprej širili, čeprav so napovedi Komisije o visoki rasti za občutljive proizvode pravilne.
178 Četrtič, družba Tetra je na obravnavi poudarila, da tehnične ovire (predvsem tehnologija zaščite pred svetlobo in kisikom) ne vplivajo enako na vse občutljive proizvode. Tako naj ta tehnologija ne bi povzročala težav pri pakiranju PSO ter čajnih in kavnih napitkov v embalažo PET. Zato naj bi vsak gospodarski subjekt, ki deluje v segmentu neobčutljivih proizvodov, lahko vstopil v segmente občutljivih proizvodov, za katere ni določena nobena posebna tehnična zahteva. Glede segmentov, ki jih zadeva zaščitna tehnologija, je treba opozoriti, da potrebne zaščitne tehnologije ne bi bile na voljo samo pri novem subjektu, ker bi ta imel samo [od 10- do 20-odstotni] delež posebnega trga za te tehnologije.
179 Petič, pomen obstoječega prekrivanja kupcev družb Tetra in Sidel naj bi bil precenjen. Nekaj primerov prekrivanja naj bi zadevalo kupce z veliko kupno močjo, zaradi katere bi se lahko upirali morebitnim pritiskom.
180 Komisija trdi, da se v členu 2(3) Uredbe ne zahteva dokaz, da bi predlagana koncentracija povzročila dokončno izrinjenje konkurentov s trga. Upoštevno pravno merilo naj bi bilo predvsem, ali bi bili konkurenti izrinjeni s trga, torej, ali bi novi subjekt lahko ravnal zelo neodvisno od svojih konkurentov, kupcev in nazadnje potrošnikov (zgoraj navedena sodba Hoffmann-La Roche proti Komisiji, točki 38 in 39).
181 Komisija naj bi utemeljitev družbe Tetra, s katero naj bi ta poskusila dokazati obstoj ločenih trgov strojev SBM za občutljive in neobčutljive proizvode, pravilno analizirala in zavrnila v izpodbijani odločbi (uvodne izjave od 176 do 188 in od 346 do 358). Celo domnevno „generične“ stroje SBM bi bilo treba ponovno zelo prilagoditi za posebno končno uporabo, zahtevali pa naj bi zapletene dodatne sestavne dele. Segmentacija trga opreme za pakiranje PET na ločene podtrge, s tem ko bi se razlikovalo predvsem med občutljivimi in neobčutljivimi proizvodi, naj bi bila upravičena (sodba Sodišča prve stopnje z dne 21. oktobra 1997 v zadevi Deutsche Bahn proti Komisiji, T-229/94, Recueil, str. II-1689, točka 56).
182 Komisija glede cenovne diskriminacije trdi, da predloženi dokazi dokazujejo, da je družba Sidel že izvajala cenovno diskriminacijo glede na končno uporabo.
183 Komisija naj bi v izpodbijani odločbi pravilno ugotovila, da konkurenti ne bi bili več spodbujeni k razvoju dejavnosti v sektorju občutljivih proizvodov. Skoraj ves trg opreme za pakiranje PET naj jim še ne bi bil odprt, ker naj bi bili trgi strojev SBM zelo koncentrirani, saj ima družba Sidel približno [od 60‑ do 70‑odstotni] tržni delež. Konkurenti, ki bi ostali po koncentraciji, ne bi mogli okrepiti svoje navzočnosti v segmentu občutljivih proizvodov zaradi tehničnih, trgovinskih in strateških ovir za vstop.
184 Komisija v zvezi s tehničnimi ovirami našteva več dodatnih sestavnih delov, ki so po njenem mnenju potrebni, da se stroj SBM lahko uporablja v liniji PET za občutljive proizvode, vendar je še posebej na obravnavi tudi trdila, da bi resnično aseptična naprava zahtevala tudi zapletene tehnologije zaščite pred kisikom za sokove, PSO in čajne in kavne napitke ter dodatno zaščito pred svetlobo za TMI.
185 Glede trgovinske ovire zaradi velike nevarnosti za kontaminacijo proizvajalci občutljivih proizvodov ne bi hoteli tvegati z opremo za aseptično pakiranje PET dobaviteljev, ki ne bi imeli priznanega ugleda. Nesporni ugled družbe Tetra na področju aseptičnega polnjenja naj bi pomenil zelo veliko prednost za novi subjekt.
186 Obstajala naj bi tudi velika strateška ovira za vstop na trg PET za občutljive proizvode, ker je več kot [od 80 do 90 %] proizvajalcev mleka UHT (in sicer aseptičnega) zdaj kupcev družbe Tetra na trgu kartona. Glede na izpodbijano odločbo kupci družbe Tetra pokrivajo skoraj vse TMI in sokove (uvodna izjava 361). Novi subjekt naj bi torej imel precejšnjo prednost „prvega v poslu“ v teh sektorjih. K temu je treba dodati veliko bazo kupcev, ogromno finančno moč, velike raziskovalne in razvojne zmogljivosti ter veliko navzočnost novega subjekta na treh trgih embalaže, in sicer kartona, PET in HDPE, ki se vse v različni meri uporabljajo za pakiranje občutljivih proizvodov.
187 Komisija je na zaslišanju poudarila zelo močan položaj družbe Sidel na trgih strojev SBM z visoko zmogljivostjo (in sicer strojev, ki lahko napihnejo več kot 8000 plastenk na uro, v nadaljevanju: p/u), na katerih ima doslej najučinkovitejši stroj na svetu zmogljivostjo več kot […] p/u. Poudarila je tudi moč družbe Sidel v zgornjem segmentu trga strojev z nizko zmogljivostjo, torej strojev tik pod pragom 8000 p/u, pri katerih je uporabljena rotacijska tehnologija, primerljiva tisti, ki se uporablja za stroje z visoko zmogljivostjo.
c) Presoja Sodišča prve stopnje
188 Takoj je treba opozoriti, da iz izpodbijane odločbe (zlasti uvodnih izjav 213 in 389, navedenih zgoraj v točkah 39 in 54) izhaja, da presoja konkurenčnosti, ki jo je Komisija opravila v zvezi z učinkom vzvoda, temelji na domnevi takojšnjega nastanka tržne strukture, ki bi subjektu, ki bi nastal s koncentracijo, dala spodbudo in potrebna orodja, da sedanji vodilni položaj na trgih opreme za pakiranje PET, zlasti na trgu strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo, ki se uporabljajo za občutljive proizvode, spremeni v prevladujoči položaj. Iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 289) in izpodbijane odločbe (uvodna izjava 328, navedena zgoraj v točki 45) tudi izhaja, da bi bila pridobitev prevladujočega položaja na trgih opreme za pakiranje PET v bližnji prihodnosti mogoča zaradi učinka vzvoda, izvedenega predvsem zaradi prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona, in manj zaradi položaja, ki ga ima družba Sidel zdaj na trgih strojev SBM.
189 Najprej je treba ugotoviti, da tožeča stranka skoraj ne izpodbija opredelitve upoštevnih trgov. Tako je treba ločevati trg strojev SBM, ki je razdeljen na trg strojev z nizko in visoko zmogljivostjo glede na število p/u (uvodna izjava 167), trg zaščitne tehnologije (uvodne izjave od 189 do 191), trg strojev za polnjenje PET, ki je razdeljen na trg strojev za aseptično in neaseptično polnjenje (uvodna izjava 201), trg predoblik PET (uvodna izjava 206) ter trg pomožne opreme, opreme za pakiranje za distribucijo in storitev, povezanih z različnimi zadevnimi sektorji (uvodna izjava 257).
190 Nasprotno pa tožeča stranka izpodbija podrazdelitev trgov strojev SBM glede na končno uporabo in zlasti opredelitev posebnega trga za zadevne občutljive proizvode (uvodna izjava 188), in sicer „proizvodov, ki so skupni“ trgom kartona in PET (uvodna izjava 45). Družba Tetra za izpodbijanje te podrazdelitve predvsem trdi, da so stroji SBM generični in se ne proizvajajo za posebno uporabo. Iz tega po njenem mnenju sledi, da učinek vzvoda na prodajo strojev SBM ne more uspeti zaradi števila konkurentov, ki delujejo zlasti na trgu strojev z nizko zmogljivostjo. Zato bo to izpodbijanje preučeno v nadaljevanju samo pri presoji predvidljivih posledic morebitnega učinka vzvoda na trge strojev SBM.
191 Najprej je primerno preučiti, ali izvajanje koncentracije novemu subjektu vsaj načeloma omogoča, da izvaja učinek vzvoda.
i) Možnost izvajanja učinka vzvoda
192 Analiza, ki jo je Komisija opravila glede predvidljivega učinka vzvoda, mogočega zaradi spremenjene koncentracije, temelji na zelo objektivnih in dobro dokazanih dejstvih. Analiza tesnih vezi med trgoma opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET temelji na več dejstvih, ki skupaj pravno zadostno dokazujejo ugotovitev Komisije: oba trga spadata v isti industrijski sektor; PET se lahko uporablja za pakiranje večine proizvodov, pakiranih v kartonsko embalažo, in sicer občutljivih proizvodov, tako da se ta material lahko šteje za šibek nadomestek za karton; glavni dobavitelji kartonske embalaže, in sicer Tetra (vsaj do prodaje dejavnosti na področju predoblik PET in odtujitve njenih deležev v družbi Dynaplast), SIG in Elopak, so navzoči na trgih PET; nekateri kupci zahtevajo hkrati stroje za kartonsko pakiranje in stroje SBM, njihovo število pa se bo v prihodnosti neizogibno povečalo s predvideno rastjo uporabe PET za občutljive proizvode (uvodna izjava 329).
193 Tožeča stranka glede rasti sektorja PET, kot je ugotovljeno v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 72) in kot je tožeča stranka potrdila na obravnavi, priznava, da se pričakuje določena rast v segmentih občutljivih proizvodov, kot so PSO in čajni ali kavni napitki. Nasprotno pa tožeča stranka izpodbija raven pričakovane rasti v segmentih drugih občutljivih proizvodov in dejstvo, da je Komisija zavrnila upoštevanje učinkov predvidljive rasti uporabe PET za pakiranje piva.
194 Komisija se je, s tem ko je v izpodbijani odločbi zavrnila trditev udeleženk koncentracije, da se uporaba PET do leta 2005 ne bo pomembno povečala zaradi tehničnih ovir, oprla tudi na prepričljive dokaze. Iz izpodbijane odločbe (zlasti uvodnih izjav od 73 do 88) izhaja, da zdaj dostopne tehnike aseptičnega polnjenja in zaščitne tehnologije omogočajo uporabo PET za vse občutljive proizvode in se bodo še naprej izboljševale. Največja ovira za razvoj teh tehnologij v obravnavanem primeru izhaja iz sedanjih poslovnih težav pri uporabi teh tehnik, zlasti za TMI.
195 Sodišče prve stopnje v zvezi s tem meni, da je Komisija pravno zadostno dokazala, da bo sektor PET dosegel predvidljivo rast, ki bo omogočila napovedani učinek vzvoda. Raven te rasti glede na različne občutljive proizvode bo pozneje vseeno treba obravnavati pri preučitvi trditve Komisije, da bo ta rast spodbudila novi subjekt k izvajanju tega učinka vzvoda.
196 Sodišče prve stopnje meni, da trditev tožeče stranke, da ne obstaja nobena možnost izvajanja učinka vzvoda z enega trga na drugega, če kot v tem primeru blago z enega trga in blago z drugega trga nista tehnično zamenljivi, ni prepričljiva. Iz zgoraj navedene sodbe Hoffmann-La Roche proti Komisiji ter zgoraj navedenih sodb z dne 12. decembra 1991 v zadevi Hilti proti Komisiji in z dne 2. marca 1994 v zadevi Hilti proti Komisiji izhaja, da se učinek vzvoda lahko izvaja, kadar kupec za zadevne proizvode meni, da se lahko uporabljajo hkrati za isti namen, in sicer v obravnavanem primeru za pakiranje nekaterih vrst pijač. Prejšnja praksa odločanja Komisije, ki jo je navedla družba Tetra (glej zgoraj točko 165), ne izpodbija te presoje, ker naj bi te odločitve zadevale koncentracije, katerih dejanske okoliščine se zelo razlikujejo od okoliščin v obravnavanem primeru. Komisija ni storila nobene napake, ko se je v tej zadevi oprla na dejstva, kot sta dejstvo, da ista skupina kupcev, in sicer proizvajalci občutljivih proizvodov, uporabljajo zadevne proizvode za isti namen, to je pakiranje teh pijač, in dejstvo, da tržna raziskava, ki jo je opravila Komisija, potrjuje željo teh proizvajalcev po hkratni uporabi dveh embalaž, česar tožeča stranka ni izpodbijala. V zvezi s tem je upravičeno poudarila, da je obseg potrebe po PET, opažene pri proizvajalcih, odločitev, ki je povezana predvsem s trženjem, čeprav vprašanja stroškov ni mogoče zanemariti (uvodna izjava 333). Zato bodo po vsej verjetnosti, kot je Komisija opozorila na obravnavi, nenaklonjeni popolni opustitvi kartona, vendar bodo še čutili potrebo, da pri pakiranju dela proizvodnje preidejo na PET, kar potrjuje povezavo med zadevnimi proizvodi v obravnavanem primeru.
197 V takih okoliščinah je ob upoštevanju zelo močnega prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona, na katerih ima približno 80‑odstotni tržni delež (uvodna izjava 219), in prevladujočega položaja, ki ga ima na vsem trgu kartonskega pakiranja, in sicer na trgih aseptičnega in neaseptičnega kartona skupaj, na katerih ima približno [od 60 do 70%] (uvodna izjava 231), očitno, da je velik del proizvajalcev občutljivih proizvodov, ki se bodo odločili, da bodo del proizvodov pakirali v embalažo PET namesto v karton, zdaj kupcev družbe Tetra. Komisija v izpodbijani odločbi predvsem glede TMI ugotavlja, da bi se „poraba mleka v majhnih steklenicah in aromatiziranega mleka […] morala hitro povečevati“ ter da „zmogljivost pakiranja teh proizvodov torej ne sme nujno nadomestiti obstoječe zmogljivosti“ (uvodna izjava 99). Ko je Komisija vsaj pri namestitvi novih proizvodnih linij v mlekarnah sklepala, da stroški prehoda na PET ne bi smeli preveč odložiti razvoja uporabe PET, ni storila očitne napake pri presoji. Zato je pravilno poudarila prednost „prvega v poslu“, ki naj bi jo imel novi subjekt v segmentu teh proizvodov. Pri tem je treba upoštevati tudi finančno moč udeleženk koncentracije, zlasti družbe Tetra, izjemen ugled družbe Tetra, zelo priznan ugled družbe Sidel na trgih kartona in PET ter seveda široko paleto proizvodov in storitev, skupaj s poprodajnimi storitvami, ki jih ponujata.
198 Trditev tožeče stranke o neobstoju precejšnjega prekrivanja kupcev vsake udeleženke koncentracije ne izpodbija možnosti novega subjekta, da izvaja učinek vzvoda. Komisija ni storila očitne napake pri presoji, s tem ko je na podlagi ugotovljenega sedanjega prekrivanja in z vidika predvidene rasti uporabe PET za občutljive proizvode ugotovila, da se bo število kupcev, ki hkrati uporabljajo opremo za kartonsko pakiranje in pakiranje PET, povečalo ter bi lahko vsaj teoretično pomenilo zelo veliko prekrivanje na področju pakiranja občutljivih proizvodov (uvodna izjava 341).
199 Komisija zato ni storila očitne napake pri presoji, s tem ko je menila, da bi novi subjekt imel možnost izvajati učinek vzvoda.
200 Torej je treba preučiti, ali bo novi subjekt spodbujen k uporabi te možnosti zaradi predvidljive rasti uporabe PET, kot trdi Komisija.
ii) Raven verjetne rasti
201 Kot je Komisija potrdila na obravnavi, iz izpodbijane odločbe izhaja, da je spodbuda novega subjekta k izvajanju učinka vzvoda zelo odvisna od predvidene ravni rasti trgov PET. Zato je treba preučiti, ali je zaradi predvidljive količine občutljivih proizvodov, pakiranih v embalažo PET, do leta 2005 v primerjavi s prihodnjo skupno količino proizvodov, pakiranih v embalažo PET, ta spodbuda neverjetna ali vsaj precej manjša, kot trdi tožeča stranka.
202 Po mnenju Komisije se bo „uporaba PET v segmentih skupnih proizvodov […] zelo povečala v prihodnjih petih letih“ (uvodna izjava 103). Komisija je v analizi tega dejstva poleg svoje tržne raziskave uporabila študijo Canadean in neodvisne študije (uvodna izjava 104). Najprej je treba preučiti upoštevne napovedi v teh študijah.
203 Ustanova Canadean je za čas med letoma 2000 in 2005 napovedala 0,7‑odstotno rast uporabe PET za pakiranje TMI in 0,6-odstotno rast pri pakiranju sokov (tabela 5, uvodna izjava 105). Za PSO ter čajne in kavne napitke je napovedala „hitrejšo rast“, in sicer za 1,5 in 5,1 % (uvodna izjava 107). Komisija se sklicuje tudi na neodvisno študijo o prodoru PET v segment sokov, ki jo je ustanova Canadean pripravila leta 2000. Čeprav študija dokazuje, da leta 2000 embalaža PET v tem segmentu „ni obstajala“, Komisija meni, da „če bi Evropa sledila zgledu drugih regij, bi imela ogromno možnost rasti“ (uvodna izjava 126).
204 V študiji PCI, z naslovom „Možnost uporabe PET za pakiranje tekočih mlečnih proizvodov – 2001“ („The Potential for PET in the Packaging of Liquid Dairy Products – 2001“), je navedeno, da embalaža PET ne more pridobiti novih tržnih deležev na trgu mleka UHT ter da bo dosegla 9,2-odstotni tržni delež na trgu nearomatiziranega svežega mleka in 25-odstotni delež na trgu drugih pijač na osnovi mleka, to je aromatiziranega mleka, mlečnih napitkov in jogurta. V študiji PCI za sektor nizkocenovnega svežega mleka se ne predvideva, da bo embalaža PET „lahko nadomestila obstoječo embalažo, zlasti karton in HDPE, predvsem ker je to segment, ki je na splošno občutljiv za ceno“ (PCI, str. 12, navedena v uvodni izjavi 129).
205 V študiji Warrick, z naslovom „Warrickovo poročilo o trgih embalaže, ,Trgi aseptične embalaže v svetu in Zahodni Evropi – 2000‘“ (Warrick Research Report Packaging Markets, „Aseptic Packaging Markets World and Western Europe– 2000“), se čas med letoma 1999 in 2003 napoveduje 2,4-odstotna letna rast tega trga, kar pomeni skupno 28 milijard pakiranih litrov (Warrick, str. 4). Medtem ko je v njej navedeno, da mleko in sokovi pomenijo približno 80 % aseptično pakiranih proizvodov (glej tudi uvodno izjavo 131), sta napovedana tudi 0,8‑ in 1‑odstotna letna rast za mleko UHT in aromatizirano mleko ter majhen upad za druge pijače na osnovi mleka (Warrick, str. 6). Napovedano je, da se bo uporaba aseptične embalaže povečala za približno 50 % med letoma 1999 in 2003 ter da bo ta rast zadevala predvsem embalažo PET, katere uporaba bi se lahko podvojila in dosegla dve milijardi pakiranj na leto (Warrick, str. 32, glej tudi uvodno izjavo 136). Ta rast bo zadevala predvsem pripravljene čaje (Warrick, str. 16). Vendar aseptična kartonska embalaža, ki predstavlja 70 % pakiranj, pomeni 90 % pakiranih proizvodov, kar zadeva količino (Warrick, str. 15). Napovedana je rast uporabe teh embalaž za približno 2 % na leto, kar pomeni, da bi leta 2003 dosegla 30,8 milijarde pakiranj. Aseptična embalaža PET se bo idealno uporabljala za proizvode višjega cenovnega razreda, ki ne zahtevajo popolne zaščite, kot so čajni in kavni napitki (skupaj z izotoničnimi napitki) ter mogoče sokovi in pijače na osnovi soka (Warrick, str. 4). Pomemben del napovedane rasti bo torej zadeval te proizvode (Warrick, str. 32).
206 Glede na študijo Pictet, z naslovom „Analitično poročilo Pictet – stroji za pakiranje v Evropi – prehod na PET (september 2000)“ („Analysts' Report, Pictet ‘European Packaging Machinery, Move into PET’ – september 2000“), ima embalaža PET prednosti pri obsežnem polnjenju potrošnih proizvodov, kot so mineralne vode in gazirane pijače, prihodnje svetovno povpraševanje po PET pa se bo povečevalo za 10 % na leto, kar se bo zelo kazalo tudi v uporabi plastenk za proizvode, občutljive za kisik (Pictet, str. 5 in 12). Glede na to poročilo ima „embalaža PET očitne konkurenčne prednosti pred aseptičnim kartonom [in] plastika bo hitro pridobila prednost pred kartonom“ (Pictet, str. 11, glej tudi uvodno izjavo 138). Medtem ko ni navedena nobena številka o rasti uporabe PET za mleko, je za sokove napovedana od 12‑ do 25‑odstotna rast med letoma 1996 in 2006.
207 Komisija v obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 90) in tudi v izpodbijani odločbi ugotavlja, da je iz tržne raziskave, ki jo je opravila, razvidno, da so „tretje osebe zelo optimistične glede prihodnje rasti uporabe PET, ko bodo uvedene izboljšave zaščitne tehnologije“ (uvodna izjava 143). V takem primeru veliko gospodarskih subjektov pričakuje do leta 2005 več kot 50‑odstotno rast za mleko in sokove v škodo kartona. Komisija je glede tega na obravnavi pojasnila, da ni tako optimistična, in je nasprotno sprejela veliko previdnejše napovedi (glej zgoraj točko 33).
208 Komisija se v izpodbijani odločbi sklicuje tudi na nekatere prejšnje napovedi družb Tetra in Sidel. Tako je družba Sidel v predstavitvi maja 2000 napovedala, da se bo prodaja PET za sokove ter čajne in kavne napitke povečala za več kot […] (uvodna izjava 139), medtem ko je njen predsednik v intervjuju za revijo PET Planet, objavljenem istega meseca, izjavil, da napoveduje […]‑odstotno rast zaradi „novih uporab materiala, ki bodo zajemale pivo, mleko, sokove […]“ (uvodna izjava 139). Komisija se v izpodbijani odločbi glede družbe Tetra sklicuje na njeno napoved letne rasti za [od 20 do 30 %] v prihodnjih letih na trgu aseptičnega polnjenja PET (uvodna izjava 140).
209 Komisija na podlagi teh dejstev napoveduje veliko rast v segmentih TMI in sokov med letoma 2000 in 2005, tako da bo embalaža PET dosegla vsaj od 10‑ do 15‑odstotni delež v segmentu svežega mleka ter 25‑odstotni delež v segmentu aromatiziranega mleka in pijač na osnovi mleka (glej zgoraj točko 33). Komisija glede mleka UHT, ki pomeni približno 50 % trga mleka, priznava, da prihodnja rast uporabe PET „ni gotova“ (uvodna izjava 147), vendar vseeno predvideva, da bo dosegla 1 %. Ob upoštevanju zgornje številke 15 % za sveže mleko in svojih napovedi za druge pijače na osnovi mleka sklepa, da se bo embalaža PET leta 2005 uporabljala za pakiranje približno treh milijard litrov na leto, kar je 9 % evropskega trga TMI (glej zgoraj točko 33). Čeprav Komisija za sokove napoveduje tako rast, da bo embalaža PET do leta 2005 dosegla 20 % skupnega trga, priznava, da bo ta rast predvsem posledica prehoda s stekla na PET. Za PSO ter čajne in kavne napitke meni, da bo embalaža PET še naprej pridobivala tržne deleže v škodo kartona in do leta 2005 dosegla 30 % v vsakem od teh segmentov.
210 Na obravnavi je Komisija pojasnila, da njeno sklepanje ne temelji na popolni natančnosti njenih napovedi, kolikor je sprejeto, da bo v prihodnosti prišlo do pomembne rasti. Poleg tega je priznala, da ob upoštevanju preostalih negotovosti glede komercialne uporabe potrebne zaščitne tehnologije ne bi mogla vztrajati pri pomembni rasti uporabe PET na trgu mleka UHT in da bi se lahko celo v izpodbijani odločbi predvidena nizka rast izkazala kot pretirana. Kljub temu je poudarila, da so njene napovedi verjetne visoke rasti uporabe embalaže PET do leta 2005 za sveže mleko, sokove, PSO in zlasti za čajne ali kavne napitke vsekakor verjetne.
211 Sodišče prve stopnje ugotavlja, da ni mogoče sprejeti, da bo uporaba PET za mleko UHT in zato za približno polovico trga TMI resnično narasla.
212 Glede preostalega trga TMI je treba ugotoviti, da poročilo PCI, ki je edina neodvisna študija, ki obravnava trg TMI, napoveduje rast, zaradi katere naj bi uporaba PET leta 2005 dosegla 9,2-odstotni delež na trgu svežega nearomatiziranega mleka (PCI, str. 64). Poleg tega tudi poročilo Warrick za aseptično embalažo vsebuje oceno, da bo prišlo le do minimalne rasti za aromatizirano mleko (1 %) in rahlega upadanja za druge pijače na osnovi mleka, medtem ko poročilo Pictet glede TMI ne vsebuje posebnih napovedi. Na podlagi teh dokazov je treba skleniti, da Komisija tega, kar zatrjuje v odgovoru na tožbo, in sicer da njene napovedi glede TMI temeljijo na previdni analizi neodvisnih študij oziroma na trdnih in doslednih dokazih, ki jih je pridobila z raziskavo trga, ni dokazala. Ocene rasti, ki jih je uporabila (točka 209 zgoraj), niso preveč prepričljive. Na drugi strani pa poročilo PCI daje edini dokaz, ki bi lahko utemeljil napoved 25‑odstotnega tržnega deleža PET za druge pijače na osnovi mleka (to je aromatiziranega mleka, mlečnih napitkov in napitkov iz jogurta) do leta 2005 (PCI, str. 63 in 64). Vendar bi se, če bi do te rasti prišlo, zadevna količina povečala le za 62.000 ton leta 2000 in bi leta 2005 dosegla 92.800 ton, kar pa ob upoštevanju približno 120 milijonov ton mleka, proizvedenega v Skupnosti vsako leto (PCI, str 9), ni bistveno povečanje. Splošneje, Komisija v izpodbijani odločbi neustrezno razlaga, kako naj bi embalaža PET do leta 2005 presegla HDPE kot glavni material, ki konkurira kartonu zlasti v pomembnem sektorju pakiranja svežega mleka. V zvezi s tem je treba poudariti, da Komisija ne izpodbija niti skupnega podatka raziskovalne ustanove Canadean o uporabi HDPE za leto 2000, ki znaša 17,3 % za TMI (glej tabelo 3, uvodna izjava 66), niti napovedi, da bi ta delež do leta 2005 lahko dosegel 19,5 % (glej tabelo 5, uvodna izjava 105).
213 Napoved Komisije glede sokov pa je še manj prepričljiva. Čeprav je priznala, da naj bi se zadevna rast nanašala zlasti na prehod s stekla na PET, ni opravila nobene analize trga stekla. Ker taka analiza ni podana, Sodišče prve stopnje ne more preveriti napovedi Komisije glede sokov. Ta analiza bi bila nujno potrebna, da bi Sodišče prve stopnje lahko preverilo verjeten obseg prehoda s stekla zlasti na karton, PET in HDPE. Ta analiza je še toliko nujnejša ob upoštevanju razlik med napovedmi študij Canadean in Warrick na eni strani ter študije Pictet na drugi strani glede stopnje rasti in obdobij, uporabljenih v analizi.
214 Iz tega sledi, da napovedi rasti glede TMI in sokov, ki jih je Komisija navedla v izpodbijani odločbi, niso pravno zadostno dokazane. Čeprav je določena rast v teh segmentih, zlasti za vrhunske proizvode, verjetna, pa ni trdnih dokazov o obsegu te rasti.
215 Po drugi strani pa iz neodvisnih študij izhaja, da bo z vso verjetnostjo do leta 2005 prišlo do nezanemarljive rasti uporabe PET za pakiranje PSO in čajnih ali kavnih napitkov, skupaj z izotoničnimi napitki. Ker stopnje rasti, napovedane v izpodbijani odločbi, tožeča stranka na obravnavi ni resno izpodbijala in ker ta rast glede na rast, navedeno v omenjenih študijah, ni precenjena, Komisija v tem delu ni storila napake.
216 Vendar ker se bo uporaba PET verjetno povečala do leta 2005, čeprav manj, kot je napovedala Komisija, spodbude k izvajanju učinka vzvoda ni mogoče izključiti. Torej je treba preučiti, kako bi novi subjekt lahko izvajal tak učinek vzvoda.
iii) Načini izvajanja učinka vzvoda
217 Načini izvajanja učinka vzvoda, našteti v uvodni izjavi 364 izpodbijane odločbe (navedena zgoraj v točki 49), se opirajo na prevladujoči položaj družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona. Zlasti ob upoštevanju zaveze družbe Tetra glede opustitve njenih dejavnosti na področju predoblik naj bi bil učinek vzvoda izveden z dvema vrstama ukrepov, in sicer, prvič, s pritiski, ki bi pripeljali do vezanih ali skupnih prodaj opreme in potrošnega materiala za kartonsko embalažo ter opreme za pakiranje PET. Ti pritiski bi se lahko izvajali nad kupci družbe Tetra, ki morajo za del svoje proizvodnje še naprej uporabljati kartonsko embalažo, in zlasti nad kupci, ki imajo glede svojih potreb po kartonski embalaži z družbo Tetra dolgoročne pogodbe (uvodna izjava 365, navedena zgoraj v točki 50). Drugič, lahko bi se uporabile spodbude, kot so plenilske cene, cenovna vojna in popusti za zvestobo.
218 Kljub temu bi uporaba pritiskov, kot so prisiljene prodaje, ali spodbud, kot so plenilske cene ali popusti za zvestobo, ki niso objektivno utemeljeni, s strani podjetja, ki ima tako kot družba Tetra na trgih aseptičnega kartona prevladujoči položaj, običajno pomenila zlorabo tega položaja. Kot je Sodišče prve stopnje že ugotovilo, Komisija, kot je storila v izpodbijani odločbi, ne more domnevati mogoče uporabe takih strategij, da bi utemeljila odločbo, s katero prepoveduje koncentracijo, ki ji je bila priglašena v skladu z Uredbo (glej zgoraj navedene točke od 154 do 162). Iz tega sledi, da so načini izvajanja učinka vzvoda, ki bi jih lahko upoštevalo Sodišče prve stopnje, samo tisti, ki vsaj verjetno ne pomenijo zlorabe prevladujočega položaja na trgih aseptičnega kartona.
219 Treba je torej preučiti samo strategije glede vezanih ali skupnih prodaj, ki niso prisiljene, popustov za zvestobo, ki so na trgu kartona objektivno utemeljeni, ali znižanih cen za opremo za kartonsko pakiranje ali pakiranje PET, ki niso plenilske v smislu ustaljene sodne prakse (sodba Sodišča z dne 3. julija 1991 v zadevi AKZO proti Komisiji, C-62/86, Recueil, str. I‑3359, zlasti točke 102, 115, 156 in 157, zgoraj navedena sodba Tetra Pak proti Komisiji z dne 14. novembra 1996, točke od 41 do 44, s katero je bila potrjena zgoraj navedena sodba Tetra Pak proti Komisiji z dne 6. oktobra 1994, ter sklepni predlogi generalnega pravobranilca Fennellyja k sodbi Sodišča z dne 16. marca 2000 v zadevi Compagnie maritime belge transports in drugi proti Komisiji, C-395/96 P in C-396/96 P, Recueil, str. I‑1365, I‑1371, zlasti točke od 123 do 130). V tem kontekstu je treba preučiti, ali je Komisija upoštevala zavezo glede ločitve med družbo Sidel in družbami Tetra Pak, ki je bila načeloma dogovorjena za 10 let ter po kateri ne bo predložena nobena „skupna ponudba kartonskih proizvodov družbe Tetra Pak in strojev SBM družbe Sidel“.
220 Poleg tega je družba Tetra, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, Komisijo pozvala, naj upošteva njene obstoječe obveznosti na podlagi člena 3(3) Odločbe Komisije 92/163/EGS z dne 24. julija 1991 v zvezi s postopkom na podlagi člena [82] Pogodbe [ES] (IV/31.043 – Tetra Pak II, UL 1992, L 72, str. 1), v katerem je določeno:
„Tetra Pak ne uporablja plenilskih ali diskriminatornih cen in nobenemu kupcu v nobeni obliki ne dodeli popustov na svoje proizvode ali ugodnejših plačilnih pogojev, ki niso utemeljeni z objektivno protivrednostjo. Popusti za karton se lahko odobrijo samo glede na naročeno količino in se za druge vrste kartona ne seštevajo.“
221 Iz tega sledi, da je družba Tetra jasno izrazila pripravljenost, da v celoti spoštuje posebne obveznosti, ki ji jih zaradi prevladujočega položaja na trgih aseptičnega kartona nalaga člen 82 ES. Družba Tetra je tudi poudarila, da sprejema vse upoštevne obveznosti, ki so ji bile naložene, ker je bila za omenjene trge v Odločbi 92/163 ugotovljena kršitev člena 82 ES. Poleg tega se je v okviru te zadeve zavezala, da ne bo predložila nobene skupne ponudbe svojih kartonskih proizvodov in strojev SBM družbe Sidel.
222 Zaradi tega bi bile edine vezane ali skupne prodaje, ki bi jih novi subjekt dejansko lahko uporabljal, samo ponudbe, ki bi jih družba Tetra predložila svojim sedanjim kupcem na trgih kartona, ki pa ne bi mogle biti obvezne ali prisiljene in bi se lahko nanašale le na opremo za kartonsko pakiranje in/ali kartonske proizvode na eni strani ter opremo za pakiranje PET, razen strojev SBM, na drugi strani. V zvezi s tem je treba tudi opozoriti, da čeprav je Komisija v izpodbijani odločbi (uvodni izjavi 177 in 369), pisanjih in ustnih navedbah poudarjala pomembnost tega, da je novi subjekt sposoben ponuditi skoraj vso opremo, potrebno za namestitev integrirane linije PET, iz zavez izhaja, da novi subjekt kupcu ne bi mogel predložiti skupne ponudbe za opremo za kartonsko pakiranje in integrirano linijo PET, vsaj ne za linijo s strojem SBM družbe Sidel.
223 Čeprav ugotovitev iz izpodbijane odločbe, ki zadeva cenovno diskriminacijo, ki naj bi jo v preteklosti domnevno izvajala družba Sidel, ob upoštevanju pisanj strank in ustnih navedb Komisije o ekonometrični analizi, na kateri temelji ta ugotovitev, ne vsebuje očitne napake pri presoji, ne more biti dovolj trden dokaz, da bo novi subjekt v prihodnosti ravnal podobno. Novi subjekt bi namreč v nasprotju z družbo Sidel pred koncentracijo vezale ne samo predlagane zaveze, temveč tudi različne obveznosti, ki omejujejo ravnanje družbe Tetra.
224 Treba je torej skleniti, da bi imel novi subjekt dokaj omejene možnosti za izvajanje učinka vzvoda. Pri preučitvi predvidljivih posledic takšnega morebitnega ravnanja novega subjekta je treba to upoštevati.
225 Pri preučitvi predvidljivih posledic izvajanja učinka vzvoda je treba razlikovati med različnimi trgi opreme za pakiranje PET in posebnimi trgi strojev SBM.
iv) Predvidljive posledice izvajanja učinka vzvoda za trge opreme za pakiranje PET, razen trgov strojev SBM
Uvodne ugotovitve
226 Ne da bi to vplivalo na to, da tožeča stranka izpodbija Komisijino opredelitev ločenih trgov za vsako skupino občutljivih proizvodov, ki se lahko pakirajo v kartonu ali PET (glej uvodni izjavi 45 in 188), iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da se je Komisija odločila, da omeji analizo samo na obravnavane občutljive proizvode, ker se ti proizvodi zdaj lahko vsaj tehnično pakirajo v embalažo PET in tudi v karton ter ker je zaradi predvidene rasti uporabe PET mogoče predvideti prehod s kartona na PET. Komisija je na koncu analize učinka vzvoda napovedala spremembo „vodilnega položaja“, ki bi ga novi subjekt imel „na trgu opreme za pakiranje PET […], v prevladujoči položaj“ (uvodna izjava 389). Ker se ta analiza nanaša na stroje, ki se uporabljajo za pakiranje občutljivih proizvodov, je treba analizirati posledice morebitnega učinka vzvoda za različne trge opreme za pakiranje PET, opredeljene v izpodbijani odločbi.
227 Čeprav iz izpodbijane odločbe izhaja in kot je Komisija pojasnila predvsem na obravnavi, da glavni pomislek Komisije glede konkurence zadeva prihodnji nastanek prevladujočega položaja novega subjekta na trgih strojev SBM, zlasti strojev z visoko zmogljivostjo, Komisija vztraja pri mogoči pridobitvi prevladujočega položaja na vsakem trgu opreme za pakiranje PET, na katerem bi deloval novi subjekt. Glede na objektivna dejstva o trgih PET je treba preučiti, ali verjetnost take napovedi podpirajo trdni dokazi.
228 Ob upoštevanju zaveze družbe Tetra, da se odpove dejavnostim na področju predoblik PET, so upoštevni trgi trg zaščitne tehnologije, trga strojev za aseptično in neaseptično polnjenje PET in trgi sistemov zapiranja plastenk. Treba je upoštevati tudi deleže družbe Sidel na trgih pomožne opreme, zlasti transportnih trakov in opreme za pakiranje za distribucijo, kot so „paletizatorji“, katerih pomen za privlačnost palete proizvodov (in storitev), ki bi jo lahko ponujal novi subjekt, je Komisija poudarila na obravnavi.
Zaščitna tehnologija
229 Komisija v izpodbijani odločbi preučuje predvsem položaj udeleženk koncentracije na področju plazemske tehnologije, ki se uporablja za plastenke PET, za katere se uporabljajo specializirani stroji v ločeni fazi po pihanju plastenke (uvodna izjava 272). Ta pristop je utemeljen in ga tožeča stranka ne izpodbija. Pristop temelji na tržni raziskavi, ki jo je Komisija opravila v zvezi s priglašeno koncentracijo in po kateri glede na zelo razširjeno mnenje v sektorju „večplastna“ tehnologija, kakršna je tehnologija „Sealica“ družbe Tetra, ni „zmagovalna tehnologija“, torej tehnologija prihodnosti, kot nasprotno velja za plazemsko tehnologijo. Torej je treba obravnavati položaj udeleženk na področju plazemske tehnologije in predvidljive konglomeratne učinke izvajanja spremenjene koncentracije na ta položaj.
230 Komisija v zvezi s tem priznava, da družba Sidel do zdaj ni imela velikega uspeha s tehnologijo „Actis“ (uvodna izjava 273). Poleg tega ni izpodbijala ugotovitve tožeče stranke na obravnavi, da je ta tehnologija namenjena predvsem za pakiranje piva in da je družba Sidel imela težave pri razvoju te tehnologije. Komisija je samo vztrajala pri pomenu tehnologije Actis Lite, ki jo tudi omenja v isti uvodni izjavi, vsaj glede sokov. Glede družbe Tetra pa omenja dve različni tehnologiji (uvodna izjava 274), in sicer plazemsko tehnologijo „Glaskin“ in tehnologijo Sealica, čeprav je opazila poslovno odločitev te družbe, da opusti zadnjenavedeno tehnologijo, kar je družba Tetra sicer jasno izrazila v zavezah. Ugotavlja, da bi „na skupnem trgu zaščitne tehnologije kombinacija tehnologij udeleženk dala subjektu, ki bi nastal s koncentracijo, približno [od 10-do 20-odstotni] tržni delež glede števila plastenk, obdelanih s to tehnologijo leta 2000“ (uvodna izjava 275). Na obravnavi je pojasnila, da ta ocena temelji na oceni udeleženk koncentracije (točka 156 priglasitve) in izključuje oceno nekaterih tako imenovanih „enoplastnih“ tehnologij (in sicer izboljšanih plastik, ki že imajo zaščitni sloj), medtem ko sta udeleženki koncentracije trdili, da jih je treba upoštevati (uvodni izjavi 192 in 195 ter opombi 93 in 95).
231 Komisija je vseeno izjavila, da zaradi tehnične zapletenosti trga ne more niti potrditi niti ovreči trditve udeleženk koncentracije, da s kombinacijo tehnologij Actis družbe Sidel in Glaskin družbe Tetra ne bi mogli ponujati „zmagovalne“ izboljšane plazemske zaščite (uvodna izjava 279). Iz tega sklepa, da bi „kombinacija tehnologij udeleženk bistveno izboljšala“ položaj novega subjekta, „vendar ne toliko, da bi lahko nastal prevladujoči položaj na tem trgu“ (uvodna izjava 282).
232 Sodišče prve stopnje meni, da ni dvoma, da [od 10- do 20-odstotni] tržni delež še zdaleč ne pomeni prevladujočega položaja na navedenem trgu. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je v preambuli Uredbe (uvodna izjava 15) navedeno, da se za „koncentracije, ki zaradi omejenega tržnega deleža udeleženih podjetij niso sposobne ovirati učinkovite konkurence, [lahko] domneva, da so združljive s skupnim trgom; ker […] obstaja indikacija o tem, zlasti kadar tržni delež udeleženih podjetij ne presega 25 %“. Komisija v izpodbijani odločbi ne navaja nobenega dodatnega dokaza, s katerim bi lahko utemeljila svojo trditev, razen mogoče izjemoma različnih sklicevanj na finančno moč novega subjekta ter ugled domnevno ekstenzivnih raziskovalnih programov družb Tetra in Sidel, katerih pomen je Komisija večkrat poudarila na obravnavi.
233 V izpodbijani odločbi namreč ni dokazano, da je tožeča stranka v boljšem položaju v primerjavi z različnimi konkurenti na tem trgu. Udeleženki koncentracije sta v priglasitvi trdili, da obstaja najmanj 20 drugih sedanjih ali potencialnih konkurentov, ki se sami, skupaj ali na podlagi licenc ukvarjajo z raziskavami, da bi našli učinkovito tehnologijo. Med temi konkurenti naj bi bila podjetja s sredstvi, ki so primerljiva s sredstvi novega subjekta. Sodišče prve stopnje ugotavlja, da je resničnost teh podatkov v bistvu potrjena v izpodbijani odločbi (glej predvsem uvodni izjavi 69 in 87).
234 V teh okoliščinah bi bilo odkritje tehnologije prihodnosti običajno edina okoliščina, ki bi podjetju ali podjetniškemu združenju, ki bi delovalo na tem trgu, omogočilo pridobiti prevladujoči položaj. Komisija je torej storila napako, s tem ko je vsaj na podlagi dejstev, na katera se sklicuje v izpodbijani odločbi, menila, da bi spremenjena koncentracija bistveno izboljšala položaj novega subjekta na področju zaščitne tehnologije.
235 Iz tega sledi, da za trg zaščitne tehnologije dokazi, navedeni v izpodbijani odločbi, niso pravno zadostni, da bi bilo mogoče z njimi dokazati, da so predvidljive posledice napovedanega izvajanja učinka vzvoda, če bi se to zgodilo, take, da bi novi subjekt lahko pridobil prevladujoči položaj na tem trgu do leta 2005.
Stroji za polnjenje PET
236 Komisija glede strojev za polnjenje PET ohranja ločevanje med sistemi aseptičnega in neaseptičnega pakiranja, ki ga je predstavila v zadevi Tetra Pak II (uvodni izjavi 201 in 204). Tožeča stranka ni izpodbijala te ugotovitve (uvodna izjava 51) in je vztrajala, da se stroji za polnjenje PET razdelijo na ločena trga proizvodov (priglasitev, točka 312, uvodna izjava 200).
237 Čeprav ni sporno, da je aseptično polnjenje mogoče v stekleni embalaži ter embalaži PET in HDPE, Komisija opozarja, da je karton prevladujoč material za aseptično pakiranje (uvodna izjava 46). Ta metoda polnjenja se po njenem mnenju uporablja predvsem za nekatere občutljive proizvode, „in sicer sokove (ali pijače na osnovi soka) in [TMI]“, čeprav se ti proizvodi lahko „pakirajo tudi v neaseptični embalaži, vendar se morajo v tem primeru distribuirati hlajeni“, medtem ko se „večina drugih proizvodov pakira v neaseptični embalaži, vendar se za njihovo distribucijo ne zahteva hlajenje“ (uvodna izjava 47). Iz tega sledi, da velik del trga občutljivih proizvodov, ki ga je Komisija opredelila v izpodbijani odločbi, in sicer občutljivi proizvodi, ki spadajo v „segmente skupnih proizvodov“ (uvodna izjava 45), uporablja neaseptične metode za pakiranje zadevnih proizvodov. Torej je treba najprej preučiti položaj udeleženk koncentracije na trgu strojev za neaseptično polnjenje PET.
– Stroji za neaseptično polnjenje PET
238 Komisija v izpodbijani odločbi navaja samo nekaj podatkov o trgu strojev za neaseptično polnjenje PET. Prvič, odločba vsebuje v rubriki „Vodilni položaj družbe Sidel na trgu opreme za pakiranje PET“ naslov o „velikih izkušnjah družbe Sidel na področju […] neaseptičnega polnjenja PET in inovativnih kombiniranih strojih“, ki zajema uvodne izjave od 249 do 255. Drugič, Komisija ugotavlja, da družba Sidel proizvaja stroje za neaseptično polnjenje (uvodna izjava 250). Tretjič, glede kombiniranih strojev, in sicer strojev SBM in strojev za polnjenje, ki so vgrajeni v samo en stroj in katerih metoda je opisana kot inovativna (uvodna izjava 243), se sklicuje na paleto strojev „Combi SRU“ (ultra čisto neaseptično polnjenje) družbe Sidel za občutljive proizvode (uvodni izjavi 173 in 254). Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja (uvodna izjava 84), da je družba Sidel tri kombinirane stroje tega tipa za pakiranje mleka s podaljšanim rokom uporabnosti („extended shelf life“) že prodala v Združene države. Nazadnje, Komisija v izpodbijani odločbi priznava, da družba Tetra ni navzoča na trgu strojev za neaseptično polnjenje in da ima družba Sidel manj kot 10‑odstotni tržni delež (tabela 8, uvodna izjava 299).
239 Iz teh podatkov ne izhaja, da bi novi subjekt, katerega položaj se nikakor ne bi okrepil zaradi prispevka družbe Tetra, lahko do leta 2005 ali kadar koli pridobil prevladujoči položaj na tem trgu. Čeprav je družba Sidel res prvo podjetje, ki ponuja kombinirani stroj za neaseptično polnjenje PET za neobčutljive proizvode, kar sama priznava v priglasitvi (točka 380), in iz podatkov, ki jih je navedla na obravnavi, jasno izhaja, da je zdaj uporaba teh strojev skoraj izključno omejena na ta segment (56 kombiniranih strojev, ki sta jih dva proizvajalca prodala v svetu, v primerjavi s samo dvema strojema, prodanima v segmentu aseptičnega polnjenja, torej brez mleka s podaljšanim rokom uporabnosti, od katerih je enega prodala družba Sidel), ni v izpodbijani odločbi naveden noben dokaz, iz katerega bi bilo mogoče sklepati, da bi se ta prednost družbe Sidel zaradi koncentracije tako spektakularno okrepila, da bi ta družba do leta 2005 pridobila prevladujoči položaj na trgu strojev za neaseptično polnjenje. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da tehnične težave, ki zdaj preprečujejo razvoj in prodajo kombiniranih strojev za aseptično polnjenje, ne obstajajo pri strojih za neaseptično polnjenje. Družba Tetra je tako na obravnavi trdila, da skoraj vsi proizvajalci strojev za neaseptično polnjenje že ponujajo neaseptične kombinirane stroje, česar Komisija ni izpodbijala.
– Stroji za aseptično polnjenje PET
240 Družbi Tetra in Sidel sta na trgu strojev za aseptično polnjenje PET začeli delovati po pridobitvah leta 1999. Med letoma 1998 in 2002 se je trg teh strojev povečal za [od 70 do 80 %] in Komisija na podlagi podatkov, navedenih v priglasitvi, meni, da se bo v prihodnjih letih povečal še za najmanj [od 20 do 30 %] (uvodna izjava 250). Komisija je obravnavala deleže družb Tetra in Sidel pri vseh teh strojih, že nameščenih v EGP, ki so opredeljeni glede na zmogljivost, ker naj bi bila to najzanesljivejša metoda izračuna, ki pokaže dejanski položaj na novem rastočem trgu, in sklepala, da bi novi subjekt „imel močan položaj na področju strojev za aseptično polnjenje PET, ker je eden od treh glavnih udeležencev na tem trgu, saj je tretjina vseh nameščenih strojev njegovih ter ima prvovrstno tehnologijo aseptičnega polnjenja PET, velik ugled v sektorju aseptičnega polnjenja in mednarodno prodajno mrežo“ (uvodna izjava 290). Vendar pa Komisija v odgovorih na pisna vprašanja priznava, da je treba natančneje upoštevati, da ta tržni delež dosega največ [od 25 do 35 %]. Priznava, da je družba Procomac „gotovo vodilna“ na tem trgu, saj je med letoma 1998 in 2000 opravila [… %] prodaje, kar pomeni, da je njenih [od 30 do 40 %] vseh strojev, nameščenih leta 2000 (uvodni izjavi 288 in 289). Priznava tudi, da je družba Procomac na svetovni ravni prodala pet strojev od 21, prodanih v prvih dveh četrtletjih leta 2001, v primerjavi s tremi, ki jih je prodala družba Sidel (uvodna izjava 289, opomba 121), in da je leta 1998 na ta trg vstopilo več novih konkurentov, ki „so dosegli [od 40 do 50 %] nove prodaje med letoma 1998 in 2000“ (uvodna izjava 288).
241 Najprej je treba ugotoviti, da družbama Tetra in Sidel združitev njunih dejavnosti na tem trgu ne omogoča, da neposredno pridobita položaj vodilnega na tem trgu, ker ta združitev samo razmeroma skromno (in sicer za [od 0 do 10 %]) krepi delež, ki ga ima zdaj družba Sidel (glej zgoraj točko 130). Glede na moč družbe Procomac in intenzivnost konkurence na trgu, predvsem s prihodom novih udeležencev, je glede na sedanje deleže družb Tetra in Sidel na tem trgu tudi malo verjetno, da bi novi subjekt v bližnji prihodnosti lahko pridobil prevladujoči položaj na tem trgu z izvajanjem učinka vzvoda s trgov aseptičnega kartona. To je Komisija vsaj implicitno priznala v izpodbijani odločbi, ker omenja samo „močan položaj“, ki bi ga novi subjekt imel na tem trgu (uvodna izjava 290).
242 Vseeno je v izpodbijani odločbi navedenih več dokazov, ki bi na prvi pogled lahko podprli trditev Komisije, da bi do leta 2005 lahko nastal prevladujoči položaj na tem trgu. Gre za notranjo analizo družbe Tetra, po kateri se „zdi, da obstaja možnost vodilnega položaja za podjetje, ki bi ravnalo odločno“ (uvodna izjava 289, v kateri se Komisija sklicuje na dokument družbe Tetra, priložen priglasitvi), ter obstoj strojev za aseptično polnjenje tipa „LFA‑20‑ON“ družbe Tetra in tipa “Combi SRA“ družbe Sidel (glej zgoraj točko 130).
243 Vendar glede analize družbe Tetra dejstvo, da se tej družbi zdi, da lahko doseže vodilni položaj na trgu in tako nadomesti družbo Procomac kot vodilna družba, brez drugih dokazov v podporo tej analizi nima nobene dokazne vrednosti in nikakor ne dokazuje, da bi se tak položaj lahko pozneje spremenil v prevladujoči položaj. Seveda Komisija poudarja neprimerljiv ugled družbe Tetra na področju aseptičnega polnjenja kartona, zaradi česar je lahko nakup strojev za aseptično polnjenje, ki bi jih proizvajal novi subjekt, privlačen vsaj za sedanje ali pretekle kupce družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona, ki nameravajo preiti na PET, čeprav tehnologije za karton ni mogoče neposredno uporabljati za stroje za polnjenje PET. Vendar Komisija v zvezi s tem v izpodbijani odločbi ni preučila prednosti, ki jo ima na tem področju družba Serac, katere poslovni pomen je vsaj potencialno primerljiv.
244 Glede na priglasitev je podjetje Serac, drugače kot družbi Tetra in Sidel, eden od začetnikov na področju aseptičnega polnjenja PET ter ima zdaj močan in priznan položaj na tem področju s/z […-odstotnim] tržnim deležem leta 2000 (točki 244 in 250). Poleg tega ima tudi vodilni položaj na trgu aseptičnega polnjenja HDPE s/z […‑odstotnim] tržnim deležem (točka 323). Ker se Komisija v izpodbijani odločbi sklicuje na to, da se tehnične razlike, ki zdaj ločujejo trge strojev za polnjenje PET in HDPE, „lahko zabrišejo v prihodnosti“ z razvojem strojev, kot je LFA‑20 ON družbe Tetra, „ki lahko preklaplja med aseptičnim polnjenjem HDPE in aseptičnim polnjenjem PET“ (uvodna izjava 202), bi morala preučiti vsaj očitno prednost družbe Serac na tem področju. To a fortiori velja za razmeroma skromen položaj družbe Tetra na trgu strojev za aseptično polnjenje PET (uvodna izjava 284), ker ta družba vsaj do dne priglasitve ni mogla prodati nobenega stroja za aseptično polnjenje HDPE, razen morebitne izjeme stroja, ki deluje poskusno (priglasitev, točka 322), in ker je tudi stroj LFA-20 ON v poskusni fazi (glej zgoraj točko 130).
245 Komisija je vsekakor storila napako, s tem ko ni preučila temeljnega dokaza, to je intenzivnosti obstoječe konkurence na trgu strojev za aseptično polnjenje PET, ki bo glede na neizpodbijano napoved močno in trajno rasel. V zvezi s tem vprašanjem v izpodbijani odločbi ni navedla, kako bi novi subjekt z načini izvajanja učinka vzvoda, ki so mu dovoljeni (glej zgoraj točke od 217 do 224), uspel preprečiti vstop drugih novih konkurentov na trg. Povedano drugače, čeprav je mogoče ugotoviti rast povezane prodaje strojev SBM in strojev za aseptično polnjenje PET, ni bilo dokazano, da bi ta prodaja lahko dosegla tako raven, ki bi lahko ogrozila močno konkurenco, ki obstaja na tem trgu in jo pomeni predvsem družba Procomac (glej zgoraj točko 240).
246 Treba je ugotoviti, da napoved Komisije o prihodnji pridobitvi prevladujočega položaja na trgu strojev za aseptično polnjenje ni verjetna.
247 Komisija se je glede kombiniranih strojev za polnjenje PET v izpodbijani odločbi odločila, da jih ne bo obravnavala kot ločen trg (uvodna izjava 175). Čeprav zdaj obstaja samo en stroj tega tipa družbe Sidel, in sicer „Combi SRA“, nameščen pri španskem proizvajalcu sokov (uvodna izjava 85), se zdi očitno, da bi ob upoštevanju prednosti teh strojev (in sicer predvsem tistih, ki so naštete v uvodni izjavi 174, torej da zavzemajo manj prostora in da je zanje potrebno manj zaposlenih kot za klasično linijo PET), komercialni uspeh tega stroja okrepil sedanji položaj družbe Sidel na trgu strojev za aseptično polnjenje PET. Vendar je veliko manj očitno, da te prednosti zadostujejo, da lahko novi subjekt pridobi prevladujoči položaj na tem trgu s prodajo strojev tipa „Combi SRA“.
248 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da Komisija ni izpodbijala dveh od upoštevnih trditev o teh strojih, ki jih je tožeča stranka predstavila na obravnavi. Prvič, družba Tetra je trdila, da je ena od pomanjkljivosti kombiniranih strojev, zaradi katere je bila vsaj do zdaj odložena njihova prodaja v sektorju aseptičnega polnjenja, obvezno vzdrževanje aseptičnih razmer ob zamenjavi kalupov. Drugič, uporaba teh strojev je manj prilagodljiva kot uporaba kombinacije stroja SBM in stroja za polnjenje PET v običajni liniji PET.
249 Poleg tega Komisija v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 174) ne izpodbija trditve družbe Tetra v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, da imajo kombinirani stroji nekaterih velikih konkurentov novega subjekta, in sicer družb Krones in Procomac/Sipa, „na splošno enake prednosti“. Poleg tega je družba Tetra v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah tudi trdila, da je družba Procomac/Sipa prodala edini drugi kombinirani stroj za aseptično polnjenje, ki je že nameščen v Evropi, kar je ponovila tudi na obravnavi. Komisija te trditve v izpodbijani odločbi ni izpodbijala in je v ustnih navedbah samo opozorila, da gre za stroj, ki je samo „skoraj kombiniran“. Vsekakor je Komisija sama poudarila naložbe različnih podjetij, delujočih na trgu aseptičnega polnjenja, za razvoj aseptičnih kombiniranih strojev. Ob upoštevanju sedanje ravni konkurence na tem trgu je verjetno, da bo vsaj eden od glavnih konkurentov v bližnji prihodnosti uspel tržiti kombinirani stroj, primerljiv stroju „Combi SRA“ družbe Sidel.
250 Nazadnje, vsaj glede strojev za vroče polnjenje, katerih pomen je vsaj za nemški trg Komisija poudarila na obravnavi, je treba po eni strani opozoriti, da Komisija v izpodbijani odločbi priznava, da se ti stroji „malo uporabljajo v EGP“ (uvodna izjava 171). Zdi se, da jih je družba Sidel v EGP prodala samo pet (uvodna izjava 170) od skupno osmih, kot je ocenjeno v priglasitvi (točka 315). Po drugi strani je Komisija ugotovila, da ti stroji ne spadajo na trg, ki je ločen od trga strojev za aseptično polnjenje. Sodišče prve stopnje ugotavlja, prvič, da stroji za vroče polnjenje pomenijo samo majhen delež trga strojev za aseptično polnjenje, in drugič, da je malo verjetno, da bi se ta delež pomembno povečal zaradi pomanjkljivosti te tehnologije (sprememba okusa). Komisija se zato ne more opirati na tržni delež novega subjekta na trgu strojev za vroče polnjenje, da bi dokazala prihodnjo pridobitev prevladujočega položaja na trgu strojev za aseptično polnjenje PET.
– Sklep o strojih za polnjenje PET
251 Iz zgoraj navedenega izhaja, da Komisija glede trgov strojev za aseptično in neaseptično polnjenje PET v izpodbijani odločbi ni navedla pravno zadostnih dokazov, da bi bil zaradi izvedbe spremenjene koncentracije po izvajanju učinka vzvoda predvsem pri sedanjih kupcih kartona družbe Tetra, ki želijo preiti na PET za pakiranje občutljivih proizvodov, verjeten prihodnji nastanek in najpozneje do leta 2005 prevladujoči položaj na navedenih trgih.
Sistemi zapiranja plastenk in pomožna oprema za pakiranje PET
252 Glede trga sistemov zapiranja plastenk je iz razmeroma šibkega položaja družbe Tetra na tem trgu, na katerem ima samo [od 10- do 20-odstotni] tržni delež (glej zgoraj točko 44), razvidno, da je zelo malo verjetno, da bi napovedani učinek vzvoda vsaj v bližnji prihodnosti zadostoval za spremembo tega položaja v prevladujoči položaj. Čeprav je sedanji položaj družbe Sidel na nekaterih različnih trgih pomožne opreme za pakiranje PET močnejši od položaja družbe Tetra na navedenem trgu zapiranja plastenk, Komisija ne izpodbija trditve tožeče stranke, da zadevni tržni deleži običajno ne presegajo [od 20 do 30 %] (uvodna izjava 257). Poleg tega v izpodbijani odločbi ni obravnavana trditev iz priglasitve, da zadevna oprema tehnično ni zelo zapletena in da jo vsekakor lahko zlahka dobavljajo „številne družbe, ki proizvajajo opremo“ (točka 347).
253 Torej je jasno, da verjetnost nastanka prevladujočega položaja v korist novega subjekta na teh trgih do leta 2005 ni dokazana.
Splošni sklep o trgih opreme za pakiranje PET, razen strojev SBM
254 Iz zgoraj navedenega izhaja, da v izpodbijani odločbi niso navedeni dovolj trdni dokazi, da naj bi po učinku vzvoda s trgov aseptičnega kartona do leta 2005 za novi subjekt nastal prevladujoči položaj na trgih zaščitne tehnologije, strojev za aseptično in neaseptično polnjenje, sistemov zapiranja plastenk in pomožne opreme.
255 Komisija je na obravnavi odločno vztrajala, da naj bi se položaj novega subjekta na teh trgih opreme za pakiranje PET s kaskadnim učinkom okrepil zaradi položaja, pridobljenega na trgih strojev SBM. Vendar je treba ugotoviti, da ta analiza ni izrecno predstavljena v izpodbijani odločbi in torej ni pravno zadostno dokazana. Vsekakor je predvidljiv položaj novega subjekta na trgih opreme za pakiranje PET, razen strojev SBM, kot je ugotovljen zgoraj, dovolj šibek, da kaskadni učinek, čeprav bi bil predvidljiv, ne spreminja bistveno tega položaja.
256 Brez trdnih dokazov je treba ugotoviti, da za navedene trge opreme za pakiranje PET ni izpolnjen prvi pogoj, zahtevan v členu 2(3) Uredbe.
257 Nato je treba preučiti analizo Komisije o nastanku prevladujočega položaja na trgih strojev SBM.
v) Trgi strojev SBM
Generičnost strojev SBM
258 Najprej je treba preučiti dokaze, na katere se Komisija opira pri razlikovanju posebnih podtrgov strojev SBM glede na občutljive proizvode, česar tožeča stranka ne izpodbija zaradi generičnosti teh strojev.
259 Komisija v izpodbijani odločbi najprej ugotavlja, da je „tudi za opremo, ki je domnevno ,generična‘, kot je stroj SBM, upravičeno treba preučiti trg opreme glede na segmente končne uporabe“, kar je „še toliko bolj upravičeno, kadar se med seboj primerjata dva celovita sistema pakiranja, zato da se ugotovi, ali sta lahko del istega trga proizvodov ali ne“ (uvodna izjava 43). Nadalje poudarja, da ima vsak tekoči proizvod, namenjen za pakiranje, „svoje značilnosti, ki dopuščajo oziroma ne dopuščajo uporabe določene vrste embalaže“, preden ugotovi, da je segmentacija glede na končno uporabo primerna kot instrument analize za trge opreme za pakiranje tekočih živil (uvodna izjava 44, navedena zgoraj v točki 30). Komisija torej loči med občutljivimi proizvodi, ki sodijo v „segmente skupnih proizvodov“, in drugimi proizvodi na podlagi primernosti občutljivih proizvodov za pakiranje, vsaj s tehničnega stališča, v karton ali PET, v nasprotju z neobčutljivimi proizvodi, kot so vode in gazirane pijače, ki jih ni mogoče pakirati v karton (uvodna izjava 58). Čeprav se Komisija strinja, da je „večina strojev SBM ,generičnih‘“ (uvodna izjava 177), v isti uvodni izjavi zatrjuje, da je „linija za pakiranje PET, v kateri je stroj SBM samo eden od sestavnih delov, načeloma posebej prilagojena proizvodom, ki jih pakira kupec“, kar zlasti velja za občutljive proizvode; ta trditev se večkrat ponavlja pri presoji posledic učinka vzvoda (uvodna izjava 369). Kot primer navaja „SRS G Combi“ družbe Sidel, ki je „zasnovan za pakiranje gaziranih pijač [in] […] ne more biti nadomestna rešitev za proizvajalca pijač, ki želi pakirati sokove“ (uvodna navedba 177), za kar naj bi bil potreben aseptični stroj „Combi SRA“. Komisija se sklicuje na Obvestilo z dne 9. decembra 1997 o opredelitvi upoštevnega trga za namene konkurenčnega prava Skupnosti (UL C 372, str. 5, točka 43) in v nadaljevanju ugotavlja, da sta pogoja, ki sta navadno potrebna za ugotovitev obstoja ločene skupine kupcev in tudi ožjega trga proizvodov, izpolnjena v tem primeru, in sicer je mogoče jasno ugotoviti, v katero skupino spada posamezen kupec ob nakupu stroja SBM, poleg tega pa trgovanje med kupci ali arbitraža tretjih oseb v zvezi s temi stroji ni izvedljiva (uvodna izjava 178).
260 Sodišče prve stopnje uvodoma ugotavlja, da pomen, ki se v izpodbijani odločbi pripisuje občutljivim proizvodom, ki spadajo v „segmente skupnih proizvodov“, temelji na objektivnem merilu, in sicer da ti proizvodi spadajo v kategorijo kartonsko pakiranih proizvodov, in vsaj tehnični možnosti pakiranja teh proizvodov v PET, ki bo ob upoštevanju stopnje rasti, ki jo je mogoče pričakovati (glej zgoraj točke od 201 do 216), do leta 2005 vsaj za PSO in čajne ali kavne napitke verjetno postala precej razširjena gospodarska stvarnost.
261 Vendar pa izpodbijana odločba ne vsebuje dovolj trdnih dokazov, da bi bile dokazane domnevne posebne lastnosti strojev SBM, uporabljenih za pakiranje občutljivih proizvodov. Gotovo je, da kombiniranega stroja, posebej zasnovanega za polnjenje gaziranih pijač, ni mogoče uporabiti za sok. Vendar to še zdaleč ne dokazuje, da stroji SBM z nizko in visoko zmogljivostjo, čeprav so bili pred prodajo prilagojeni v skladu z željami kupcev, niso, kar v bistvu zatrjuje tožeča stranka, generični stroji, to je stroji, primerni za pakiranje različnih vrst proizvodov.
262 Domnevna posebnost kalupov za pakiranje, glede na to, za katere proizvode naj bi se uporabljali, ki jo v zvezi s tem navaja Komisija, medtem ko tožeča stranka ne zanika, da število kalupov določa zmogljivost stroja, ne dokazuje, da se stroji SBM, pri katerih so kalupi samo en del, med seboj pomembno razlikujejo. Iz priglasitve izhaja, da je povprečna življenjska doba kalupa le približno tri leta, medtem ko je življenjska doba stroja SBM petnajst let (točka 304). Čeprav družba Sidel izdeluje kalupe, Komisija v izpodbijani odločbi ne izpodbija podatkov iz priglasitve, ki se nanašajo na trg kalupov, in sicer da družba Sidel na tem trgu ni dejavna (kot dobavitelj kalupov tretjim osebam) in da je konkurenca med podjetji, ki so na tem trgu dejavna, zelo močna, zlasti s strani skupine SIG, ki na svoji spletni strani zatrjuje, da ima vodilni položaj (točka 309).
263 Poleg tega Komisija v izpodbijani odločbi ne izpodbija navedbe iz priglasitve, da lahko kupec v velikem obratu uporablja več strojev SBM, da jih lahko kombinira za različne potrebe proizvodnje. Komisija v izpodbijani odločbi ni preučila, ali je mogoče prilagodljivost, ki jo glede kalupov nekateri kupci zahtevajo za stroje SBM, razložiti s potrebami, povezanimi s tako uporabo.
264 Komisija se je v odgovoru na tožbo sklicevala na več sprememb, ki jih je mogoče narediti pri stroju SBM, da se poveča njegova storilnost ali uporabnost v integrirani liniji PET, kot je dodatek posebnega filtrirnega sistema za izpušni zrak, ultravijolična obdelava za zmanjšanje tveganja onesnaženja, preden v stroj SBM vstopijo predoblike. Komisija je na obravnavi pojasnila, da te spremembe dokazujejo, da ima stroj SBM, uporabljen v liniji za polnjenje PET, čisto posebne lastnosti, na katere se sklicuje v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 177). Čeprav je družba Tetra izpodbijala Komisijino pripisovanje posebnosti drugih delov linije PET strojem SBM, je vseeno opozorila, da te spremembe ne pomenijo več kot 5 % cene stroja SBM.
265 Najprej je treba ugotoviti, da se Komisija v izpodbijani odločbi ne sklicuje na te podatke. Čeprav v tej odločbi pravilno poudarja pomembnost posebnih zahtev kupcev, ki potrebujejo predvsem linijo za aseptično polnjenje PET, to je predvsem zagotovilo aseptičnih pogojev, to dejstvo ne more utemeljiti opredelitve ločenega podtrga za stroje SBM, uporabljene v liniji za polnjenje zadevnih občutljivih proizvodov. Dejstvo, da je treba vsak stroj SBM namestiti v linijo PET, da ga kupec lahko uporablja, ne utemeljuje tega, da je mogoče posebne lastnosti druge opreme za pakiranje PET in zlasti posebnosti aseptičnega polnjenja PET v tej liniji pripisati tudi strojem SBM.
266 Generičnost strojev SBM je treba toliko bolj priznati, ker Komisija na obravnavi ni mogla ovreči trditve družbe Tetra, da so v primerjavi s ceno tako imenovanega „standardnega“ stroja SBM, zlasti stroja SBM z visoko zmogljivostjo, stroški sprememb, ki so potrebne, da bi bil tak stroj združljivejši za uporabo s stroji za aseptično in neaseptično polnjenje PET ter morda za uporabo s stroji za aseptično polnjenje, ki lahko s PET preidejo na HDPE, razmeroma nizki.
267 Poleg tega med strankama ni sporno, da kombinirani stroji, ki se še vedno zelo redko uporabljajo za aseptično polnjenje (glej zgoraj točki 248 in 249), ne spadajo na ločen trg, kar jasno izhaja tudi iz izpodbijane odločbe.
268 Glede možnosti, da se jasno ugotovi, v katero skupino spada posamezen kupec ob nakupu stroja SBM in ali kupec vsaj zdaj v EGP ima ali nima možnosti doseči najboljše cene z uporabo arbitraže med razpoložljivimi dobavitelji, je jasno, da bi te možnosti – ob domnevi, da obstajajo – veljale za stroje SBM, ki se uporabljajo za neobčutljive proizvode, in tudi za tiste, ki se uporabljajo za pakiranje občutljivih proizvodov. Možnost novega subjekta, da bi določil skupino, v katero spada kupec, je posledica dejstva, da je veliko kupcev s trga kartona, ki bodo prešli na PET, sedanjih kupcev družbe Tetra. Kljub temu pa ta mogoča prednost kot posledica prednosti „prvega v poslu“, ki jo bo novi subjekt predvidoma imel, ne izključuje možnosti, da bi se ti kupci oskrbovali pri drugih dobaviteljih strojev SBM, če niso več zadovoljni s pogoji, ki jih ponuja ta subjekt.
269 Na podlagi dokazov v izpodbijani odločbi je Komisija torej storila napako, s tem da je ugotovila, da so stroji SBM „v glavnem ,generični‘“ (uvodna izjava 177), in da jih je razlikovala glede na končno uporabo. Komisija v izpodbijani odločbi ne navaja zadostnih dokazov za utemeljitev opredelitve ločenih podtrgov strojev SBM glede na končno uporabo. Zato so med podtrgi, ki jih je treba upoštevati, samo trgi strojev z nizko in visoko zmogljivostjo.
Predvidljivi učinki zaprtja
270 Najprej je treba ugotoviti, da so za ločena trga strojev SBM, ki ju je opredelila Komisija, značilne velike razlike glede ravni in moči sedanje konkurence, s katero se družba Sidel srečuje na teh trgih strojev SBM. Zato je treba ločeno preučiti posledice predvidljivega učinka vzvoda, ki bi ga novi subjekt izvajal s trgov kartona na ločene trge strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo.
– Trg strojev SBM z nizko zmogljivostjo
271 Glede strojev SBM z nizko zmogljivostjo je treba opozoriti, da koncentracija nikakor ne bi okrepila tržnega deleža, ki ga ima zdaj družba Sidel (glej zgoraj točko 128). Sklepna ugotovitev izpodbijane odločbe, da bi bil novi subjekt „daleč največji udeleženec“ na tem trgu in da bi „več konkurentov ostalo na trgu, čeprav z manjšimi tržnimi deleži, ki ne bi presegli [od 10 do 20 %]“ (uvodna izjava 269), z vidika zaveze družbe Tetra, da se bo ločila od družbe Dynaplast, ki deluje na tem trgu, ni trden dokaz o verjetnosti prihodnjega nastanka prevladujočega položaja novega subjekta na tem trgu. Komisija v pisanjih, ob sklicevanju na izpodbijano odločbo, v kateri ugotavlja, da bi bili lahko konkurenti družbe Sidel izrinjeni s trga strojev SBM z nizko zmogljivostjo (uvodna izjava 370), trdi, da ni treba dokazati, da bodo konkurenti družbe Sidel izključeni s trga, če bodo izrinjeni z njega. Na obravnavi je vztrajala, da bi priglašena koncentracija zaradi kaskadnega učinka novemu subjektu omogočila, da pridobi prevladujoči položaj na tem trgu zaradi razpršenosti konkurentov družbe Sidel in že vodilnega položaja te družbe na nekaterih delih trga, zlasti na trgu strojev z nizko zmogljivostjo, ki imajo vseeno visoko zmogljivost in so opremljeni z rotacijsko tehnologijo, in sicer tehnologijo, ki se uporablja v vseh strojih z visoko zmogljivostjo, razen v strojih družbe Sasib, ki jo je pred kratkim prevzela skupina SIG in katere stroji uporabljajo dvofazno linearno tehnologijo z zmogljivostjo, ki dosega […] p/u (priglasitev, točka 48).
272 Za preučitev sklepne ugotovitve Komisije o tem trgu je treba upoštevati del tega trga, ki bi ga imel novi subjekt po izvedbi spremenjene koncentracije. V zvezi s tem iz izpodbijane odločbe izhaja, da Komisija priznava, da ima družba Sidel „[od 30‑ do 40‑odstotni] tržni delež po zmogljivosti in prodanih strojih v EGP leta 2000“ na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo (uvodna izjava 233). Komisija poudarja, da so konkurenti družbe Sidel, med katerimi je največja družba ADS s približno [od 10- do 20-odstotnim] tržnim deležem (uvodna izjava 233), „veliko manjši“ od nje. Čeprav se Komisija na drugih mestih v izpodbijani odločbi sklicuje na „vodilni položaj z [od 60 do 70 %] strojev SBM“, ki ga ima družba Sidel, je jasno, da ni upoštevala zaveze družbe Tetra glede družbe Dynaplast (uvodna izjava 370).
273 V priglasitvi je bilo navedeno, da je bil med letoma 1998 in 2000 tržni delež družbe Sidel na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo brez izjeme pod 40 % ter da sta tržni delež in delež družbe Tetra – ki je na ta trg vstopila s pridobitvijo družbe Dynaplast, ki je bila na vrhuncu leta 2000, s katero je pridobila 24‑odstotni delež – samo „oceni“, ki bi bili lahko celo pretirani (točka 56). Udeleženki koncentracije sta navedli imena približno dvanajstih drugih konkurentov, ki so po njunem mnenju sposobni ponuditi primeren stroj SBM za potrebe katerega koli kupca strojev z nizko zmogljivostjo, in vztrajali, da na trgu obstaja ne samo velika, temveč intenzivna konkurenca (točki 57 in 71). Poleg tega je družba Tetra v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah (točka 51) opozorila, da sta leta 2001 na trg vstopila dva nova velika konkurenta, od katerih je družba Uniloy imela vodilni položaj na trgu strojev EBM, medtem ko je družba Husky imela podoben položaj na trgu strojev za proizvodnjo predoblik, pomen tega položaja pa je bil priznan v izpodbijani odločbi (uvodna izjava 321, opomba 138).
274 Komisija v izpodbijani odločbi ne upošteva teh zelo pomembnih podatkov, temveč brez dodatnih pojasnil priznava, da se je od leta 1998 delež družbe Sidel na trgu strojev z nizko zmogljivostjo zmanjšal za „samo [od 0 do 10 %]“ (uvodna izjava 238). Samo to dejstvo ni dovolj za potrditev sklepa Komisije o domnevni zanemarljivosti konkurence, s katero bi se moral srečati novi subjekt, zlasti brez sredstev in zmogljivosti družbe Dynaplast. Poleg tega ni niti v izpodbijani odločbi niti v pisanjih Komisije nobene presoje verjetne usode tržnega deleža družbe Dynaplast, ki se je do leta 2000 še vedno povečeval. Komisija je na obravnavi v odgovoru na vprašanja Sodišča prve stopnje o dejavnostih družbe Dynaplast, ki je v razmeroma kratkem času, ko je bila pod nadzorom družbe Tetra (1994–2000), lahko pridobila razmeroma velik tržni delež, trdila, da je ta začetni uspeh mogoče pripisati finančni moči družbe Tetra ter temu, da je ta družba lahko ponujala zanimivo skupno prodajo strojev SBM in predoblik PET. Vendar zaradi zaveze družbe Tetra, da se odpove svojim dejavnostim na trgu predoblik, in dejstva, da družba Sidel ne deluje na tem trgu, novi subjekt ne bi imel več na voljo take strategije. Ta omejitev naj ne bi veljala za njegove konkurente, zlasti za novega udeleženca na trgu, kanadsko podjetje Husky, ki ima vodilni položaj na svetovnem trgu proizvodnje strojev za proizvodnjo predoblik.
275 V izpodbijani odločbi ni dokazov o tem, da bi novi subjekt lahko pridobil posebno velik del starih kupcev družbe Dynaplast ali da bi z drugimi sredstvi v dovolj bližnji prihodnosti, in sicer do leta 2005, pridobil nove kupce, s katerimi bi dosegel prevladujoči položaj na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo. Tak položaj a fortiori ni predvidljiv zaradi obsega in rasti sedanje konkurence na tem trgu.
276 Komisija je v pisanjih in ustnih navedbah, s tem ko je poudarila pomen položaja družbe Sidel na trgu strojev z visoko zmogljivostjo ter vsaj delno enačila prodajo strojev SBM z nizko zmogljivostjo in pakiranje neobčutljivih proizvodov, poudarila moč novega subjekta „na trgih PET v prihodnosti (to je na trgih ,občutljivih‘ pijač)“ (uvodna izjava 369). Po trditvah v izpodbijani odločbi naj bi tržni delež, ki bi ga imel novi subjekt „na trgu strojev SBM (ne glede na vrsto uporabe) […] puščal konkurenci samo majhen del trga“, medtem ko so „trgi […] neobčutljivih proizvodov zasičeni in naj bi samo zelo malo rasli“ (uvodna izjava 370). Ugotovitev te zasičenosti temelji na podatkih v letnih računovodskih izkazih družbe Sidel za leto 1999 in na študiji BNP-Paribas o družbi Sidel z dne 9. oktobra 2000.
277 Pomena trga strojev z nizko zmogljivostjo tako ni mogoče zmanjševati niti na splošno niti v zvezi z občutljivimi proizvodi. Iz spisa je razvidno, da vsaj do zdaj ni bilo nobene velike razlike v uporabi strojev z nizko zmogljivostjo in strojev z visoko zmogljivostjo za pakiranje neobčutljivih proizvodov. Kot je tožeča stranka trdila na obravnavi, je vse odvisno od kupcev. Od vseh pijač, ki se zdaj pakirajo v embalažo PET, jih 95 % spada v skupino neobčutljivih proizvodov. Vendar izpodbijana odločba ne vsebuje nobene analize razdelitve strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo glede na proizvode. V priglasitvi je bilo navedeno, da se stroji z visoko zmogljivostjo običajno prodajajo velikim kupcem, kot so […], ki proizvajajo velike količine gaziranih pijač in vode (točka 93). Družba Tetra je v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah opozorila, da je imel najhitrejši stroj, ki ga je prodala družba Sidel, zmogljivost […] p/u in je bil prodan v […] […], ki proizvaja predvsem mineralne vode (točka 44), ter da Komisija v tem obvestilu ni upoštevala dejstva, da se stroji z nizko zmogljivostjo uporabljajo tudi za pakiranje občutljivih proizvodov poleg številnih drugih namenov (točka 45).
278 Glede neobčutljivih proizvodov Sodišče prve stopnje ne more natančno oceniti obsega prodaje strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo za pakiranje teh proizvodov. Zaradi zelo velikih količin teh proizvodov, ki se že pakirajo v embalažo PET (več kot 35 milijard litrov leta 1999 za vode in gazirane pijače glede na tabelo 2 v uvodni izjavi 56), je verjetno, da bo prodaja teh dveh tipov strojev celo po izvedbi spremenjene koncentracije še naprej zelo velika za pakiranje neobčutljivih proizvodov. Trditev o domnevni zasičenosti trga embalaže PET za te proizvode ni pravno zadostno dokazana. Brez upoštevanja, da je pivo ogromen potencialni trg za PET, neodvisne študije, navedene v izpodbijani odločbi, potrjujejo, da bo predvsem trg embalaže PET za mineralne vode še naprej neprekinjeno rasel. Iz tega sledi, da ni nobenega dokaza, da se bo povpraševanje po strojih SBM z nizko zmogljivostjo precej zmanjšalo med letoma 2000 in 2005.
279 Analiza pakiranja občutljivih proizvodov v izpodbijani odločbi prav tako ni prepričljiva. Po podatkih, ki jih je tožeča stranka navedla v odgovoru na obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah, se do zdaj stroji z nizko zmogljivostjo zelo, celo večinoma uporabljajo za občutljive proizvode. Tako je glede na ta odgovor povprečna hitrost strojev, ki jih je prodala družba Dynaplast in se uporabljajo za pakiranje takih proizvodov, ravno nad […] p/u, medtem ko je povprečna hitrost strojev družbe Sidel (vsaj za sokove) […] p/u (točka 45). Tožeča stranka je pojasnila, da je uporabo strojev z nizko zmogljivostjo mogoče pojasniti, s tem da so občutljive pijače zdaj in bodo večinoma tudi ostale „proizvodi tržne niše“, ki se proizvajajo v manjših količinah kot drugi proizvodi. Komisija je v izpodbijani odločbi odgovorila, da je treba vse stroje SBM z zmogljivostjo nad 8000 p/u, ki se uporabljajo v ta namen, šteti za stroje z visoko zmogljivostjo in da je uporabo strojev z nizko zmogljivostjo mogoče pojasniti, s tem da kupci ne želijo kupiti strojev z visoko zmogljivostjo, ko prvič kupujejo opremo za pakiranje občutljivih proizvodov v embalažo PET (uvodni izjavi 184 in 185). Čeprav zadnjenavedena presoja ni očitno nepravilna, je še vedno res, da bodo po vsej verjetnosti velik delež strojev SBM, ki se uporablja za pakiranje občutljivih proizvodov, še vedno pomenili stroji z nizko zmogljivostjo. Ta stalnost je še toliko verjetnejša – kot je tožeča stranka trdila na obravnavi – za bolj specializirane pijače, kot so čajni in kavni napitki in PSO, katerih količina se bo nekoliko povečala, ob upoštevanju dejstva, da je obseg njihove proizvodnje bolj omejen kot obseg proizvodnje TMI in sokov. Tako bo velik del predvidljive rasti pakiranja občutljivih proizvodov v embalažo PET do leta 2005 verjetno zadeval proizvode, za katere je uporaba strojev z nizko zmogljivostjo posebno primerna.
280 Komisija torej v izpodbijani odločbi ni zadostno analizirala sedanje in prihodnje uporabe strojev SBM z nizko zmogljivostjo. Jasno je, da bo z odhodom družbe Tetra s tega trga položaj novega subjekta v bistvu ostal nespremenjen v primerjavi s sedanjim položajem družbe Sidel. Vendar ta še zdaleč ne bo imela prevladujočega položaja. Čeprav bo novi subjekt ostal največje podjetje na tem trgu, s približno [od 30- do 40-odstotnim] tržnim deležem, se bo moral srečevati s konkurenco najmanj dvanajstih drugih podjetij, ne da bi upoštevali nove konkurente, ki bodo vstopili na trg (glej zgoraj točko 272).
281 Izpodbijana odločba torej ne vsebuje dovolj trdnih dokazov, da bi novi subjekt zaradi učinka vzvoda na sedanje kupce družbe Tetra na trgih kartona, ki želijo kupiti stroj SBM z nizko zmogljivostjo ali linijo za pakiranje PET, ki vključuje stroj SBM z nizko zmogljivostjo, lahko prevladal nad konkurenti, zlasti nad tistimi, katerih kupci so predvsem proizvajalci neobčutljivih pijač in piva, tako da bi sedanji položaj lahko do leta 2005 spremenil v prevladujoči položaj. Taka ugotovitev a fortiori velja, ker skupna prodaja, ki jo ponuja novi subjekt, ne more vključevati takega stroja.
282 Dovolj je ugotoviti, da Sodišče prve stopnje trditve, da bi s pridobitvijo prevladujočega položaja na trgu strojev z nizko zmogljivostjo zaradi kaskadnega učinka, ki bi ga imel nastanek prevladujočega položaja na trgu strojev z visoko zmogljivostjo v prihodnosti, ne more preučiti, ker v analizi iz izpodbijane odločbe ta možnost ni predstavljena.
283 Zato je treba za stroje SBM z nizko zmogljivostjo ugotoviti, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, s tem ko je predvidela, da bo zaradi izvajanja učinka vzvoda do leta 2005 verjetno nastal prevladujoči položaj na tem trgu.
– Trg strojev SBM z visoko zmogljivostjo
284 Najprej je treba ugotoviti, da je Komisija upravičeno poudarila vodilni položaj družbe Sidel na tem trgu. Kot je Komisija opozorila na obravnavi, je družba Sidel s tržnim deležem, ki znaša [od 60 do 70 %], glede zmogljivosti trikrat večja od vseh treh glavnih konkurentov in za skoraj [od 45 do 55 %] večja od vseh konkurentov na trgu. Torej ima vodilni položaj na tem trgu. Vendar nima prevladujočega položaja (uvodna izjava 248), zato družba Tetra novemu subjektu na tem trgu ne bi prinesla ničesar.
285 Zato je treba najprej presoditi, ali bi spremenjena koncentracija novemu subjektu omogočila, da bi z učinkom vzvoda, ki bi ga izvajal na sedanje kupce družbe Tetra na trgih kartona, do leta 2005 pritegnil dovolj dodatnih kupcev na trgu PET, da bi pridobil prevladujoči položaj na trgu strojev SBM z nizko zmogljivostjo, in ali bi v tem primeru to pomenilo precejšnjo oslabitev preostale konkurence.
286 Novi subjekt bi seveda lahko v segmentih PSO, čajnih in kavnih napitkov ter verjetno sokov, vsaj tistih iz visokega cenovnega razreda, kupcem na trgih kartona, ki bi želeli pri pakiranju dela proizvodnje preiti na embalažo PET, ponujal skupne prodaje strojev za aseptično polnjenje PET ali strojev, kombiniranih z drugimi pomembnimi sestavnimi deli linije PET, kot so zamaški. Te ponudbe bi lahko bile privlačne za te proizvode, ob upoštevanju pomembnosti zagotovila aseptičnosti za te kupce in močnega ugleda, ki ga ima družba Tetra na področju aseptičnega polnjenja, predvsem kot dobaviteljica opreme za aseptično kartonsko pakiranje. To bi a fortiori lahko veljalo za kupce, ki bi imeli dolgoročne pogodbe z družbo Tetra.
287 Vendar obstajajo nekatera dejstva, ki zmanjšujejo predvidljiv pomen teh prednosti, ki v izpodbijani odločbi večinoma niso ustrezno analizirana.
288 Prvič, prednost „prvega v poslu“, ki se obravnava v tem primeru, je precenjena. Predvidljiva rast uporabe PET med sedanjimi kupci družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona ni velika (glej zgoraj točke od 201 do 216). Tako je zelo malo verjetno, da bi mlekarne, ki so njeni kupci, želele preiti s kartona na PET, ker ne obstaja zaščita pred svetlobo, ki se lahko zadovoljivo uporablja na komercialni ravni, in ker so stroški tega materiala višji od stroškov kartona in HDPE (glej zgoraj točko 34). Če bi se moral zgoditi velik prehod na plastiko, v izpodbijani odločbi niso ustrezno pojasnjeni razlogi, zakaj ne bi v celoti ali večinoma prišlo do prehoda na HDPE namesto na PET. Ta ugotovitev je potrjena, s tem da Komisija ne vztraja več pri verjetnosti velike rasti uporabe PET za mleko UHT, ki je zelo pomemben segment TMI, do leta 2005. Poleg tega je znano, da bi se delež trga TMI, na katerem se že uporablja HDPE, ki je zdaj glavni konkurent kartona, moral povečati do leta 2005 v pomembnih segmentih mleka UHT in svežega mleka, kot je ugotovljeno v študiji Canadean in neodvisni študiji PCI.
289 Predvsem glede svežega mleka v izpodbijani odločbi ni ustrezno pojasnjeno razmerje med HDPE in PET. Ob upoštevanju razlike v ceni v korist HDPE, ki znaša 10 %, je vsaj prav tako verjetno, da bodo obstoječi kupci družbe Tetra, ki želijo za del proizvodnje svežega mleka preiti na plastiko, izbrali HDPE in ne PET. Sveže mleko namreč ni proizvod, pri katerem so prednosti pri trženju, ki jih ima PET, posebno pomembne. V izpodbijani odločbi tudi ni pojasnjeno, zakaj bi družba Tetra, ki deluje kot prilagojevalka na trgu HDPE, bolj pazila, da njeni kupci preidejo na PET, namesto da bi jim na podlagi sporazumov HTW prodajala pihane plastenke HDPE za pokrivanje njihovih potreb po plastiki, kot glede na priglasitev zdaj počne v Združenem kraljestvu (točka 326). V zvezi s tem je treba tudi ugotoviti, da bi novi subjekt lahko dobavljal pomembne sestavne dele linije za polnjenje HDPE, kot so stroji EBM ter stroji za aseptično in neaseptično polnjenje HDPE. Ker zaščitne tehnologije niso pomembne za sveže mleko, ki se distribuira hladno, si je težko predstavljati, da bi novi subjekt izvajanje učinka vzvoda obravnaval kot koristno strategijo za te proizvode, ker bi veliko konkurentov novega subjekta lahko ponujalo stroje SBM in tudi druge sestavne dele linije za neaseptično pakiranje PET, ki jih potrebuje mlekarna, ki želi pri pakiranju proizvodnje svežega mleka preiti s kartona na PET.
290 Čeprav „Komisija pričakuje […] velik prehod s stekla na PET in manjši prehod s kartona na PET“ (uvodna izjava 148), ni opravila nobene analize trga stekla v zvezi s sokovi. Tožeča stranka trdi, da to postavlja predvsem njene konkurente SIG, Krones in KHS (Klöckner), ki delujejo na trgih steklene embalaže in embalaže PET, v položaj, v katerem imajo lahko veliko prednost „prvega v poslu“ pri kupcih, ki prehajajo s stekla na PET. V teh okoliščinah Komisija ni pravno zadostno dokazala obsega prednosti „prvega v poslu“, ki bi jo imel novi subjekt zaradi rasti, katere raven ni gotova, vendar bi se verjetno zgodila med letoma 2000 in 2005 na področju uporabe PET za pakiranje sokov.
291 Za PSO ter čajne in kavne napitke ni sporno, da bo količina pakiranih proizvodov ostala precej omejena. Celo če se bo do leta 2005 količina prvih proizvodov povečala za od 20 do 30 % in količina drugih za od 25 do 30 % (ter bi torej dosegla skupno 1,8 milijarde litrov, pakiranih na leto), bi bil obseg prednosti „prvega v poslu“, ki bi jo imel novi subjekt, glede količine omejen. Poleg tega, čeprav Komisija v izpodbijani odločbi ne dvomi v napoved ustanove Canadean glede uporabe kartona v teh segmentih (do leta 2005 naj bi bila raven uporabe za te proizvode 37 % in 46 % v primerjavi z 42 % in s 53 % leta 2000), ne navaja, zakaj bi taka povečanja uporabe PET novemu subjektu omogočila, da bi z učinkom vzvoda, ki bi ga izvajal na sedanje kupce družbe Tetra na trgih kartona, pridobil zadosten dodaten tržni delež na trgu strojev SBM z visoko zmogljivostjo za pridobitev prevladujočega položaja. To pojasnilo je bilo a fortiori potrebno, ker je vsaj verjetno, da je velik del strojev, ki se uporabljajo na novih linijah PET, namenjen za proizvode iz tržne niše, strojev z nizko zmogljivostjo, na tem trgu pa je konkurenca zelo velika (glej zgoraj točke od 271 do 283).
292 Drugič, zaveza družbe Tetra, da ne bo ponujala skupnih prodaj svojih kartonskih proizvodov in strojev SBM, bi zmanjšala obseg učinka vzvoda. Sedanjega kupca družbe Tetra na trgih kartona bi namreč pritegnila privlačna cena sestavnega dela linije za pakiranje PET, ki ni stroj SBM, zlasti cena najpomembnejšega dela, in sicer stroja za aseptično polnjenje PET, vendar bi vseeno kupil stroje SBM pri enem od sedanjih konkurentov družbe Sidel. Čeprav je res, da ne bi imel te možnosti, če bi skupna ponudba vključevala kombinirani stroj, izpodbijana odločba ne vsebuje dokazov, da se bo uporaba teh strojev, vsaj glede trga aseptičnega polnjenja – ki naj bi ga na splošno predvidena rast uporabe PET v segmentih občutljivih proizvodov najbolj zadevala –, dovolj razširila, da bi novi subjekt s prodajo kombiniranih strojev dejansko lahko obšel zavezo, da ne bo ponujal skupaj opreme za kartonsko pakiranje in strojev SBM.
293 Tretjič, Komisija je storila napako, s tem ko je ugotovila, da razen skupine SIG „noben drug dobavitelj opreme za pakiranje ne bo mogel ponujati hkrati opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET“ (uvodna izjava 372). Glede na izpodbijano odločbo je češka mlekarna OLMA novejši primer uvedbe embalaže PET za sveže mleko. Zadevno „novo proizvodno linijo PET“ ponuja družba Elopak (uvodna izjava 94). Poleg tega Komisija v izpodbijani odločbi priznava, da se je družba Elopak „povezala s proizvajalci opreme za pakiranje PET, da bi zadovoljila potrebe svojih kupcev“ (opomba 146, uvodna izjava 329). Torej je jasno, da najmanj dva velika konkurenta družbe Tetra na trgih opreme za kartonsko pakiranje že lahko ponujata hkrati kartonske proizvode in PET, in to brez omejitev ponudbe zadevne opreme za pakiranje PET, ki obstajajo za skupne ponudbe, ki bi jih lahko izvajal novi subjekt. Ob upoštevanju naraščajočega prekrivanja trgov opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET, napovedanega v izpodbijani odločbi, manjka ustrezna analiza morebitnega obsega prednosti „prvega v poslu“, ki jo že imata skupina SIG in družba Elopak.
294 Sodišče prve stopnje ne more presoditi predvidljivih učinkov učinka vzvoda, ki bi ga izvajal novi subjekt, ker izpodbijana odločba ne vsebuje ustrezne analize konkurence na trgu strojev z visoko zmogljivostjo, s katero se mora soočati družba Sidel. Konkurenca njenih treh glavnih konkurentov, in sicer SIG, SIPA in Krones, je namreč podcenjena. Ti konkurenti so lahko v treh letih (1997–2000) okrepili svoj položaj na trgu za [od 10 do 20 %] do [od 35 do 45 %], saj so vsi pridobili primerljive nove tržne deleže, kar še zdaleč ni nepomembno. Ker je trg torej očitno trg, na katerem obstaja vedno večja in vsaj zelo veliko konkurenca, bi morala Komisija v izpodbijani odločbi podrobneje preučiti sposobnost te konkurence, da se upre morebitnemu izvajanju učinka vzvoda s strani novega subjekta.
295 Komisija je namreč preučila samo položaj skupine SIG, in še to samo na kratko. V izpodbijani odločbi ugotavlja, da ta družba nima „popolne ponudbe opreme za pakiranje PET, ki jo bo imel novi subjekt“, niti „,zaščitne‘ tehnologije, bistvene za prodor v nove segmente proizvodov PET“ (uvodna izjava 372). Brez drugih pojasnil, ki v tem primeru manjkajo, te trditve ni mogoče uskladiti z vsebino priglasitve, v kateri sta zlasti prikazana nezanemarljiva položaja skupine SIG na trgih strojev za aseptično in neaseptično polnjenje PET, na zadnjenavedenem trgu zaradi nedavne pridobitve družbe Sasib. Poleg tega, ob upoštevanju dejstva, da obstaja „več kot dvajset podjetij“ (uvodna izjava 87), ki imajo različne tehnične rešitve za zaščito pred kisikom, primerno za sokove, način, kako bi se skupini SIG onemogočilo konkuriranje novemu subjektu na tem trgu – na katerem bo rast glede količin verjetno največja –, v izpodbijani odločbi še zdaleč ni prikazan. Ker ta trg raste zaradi prehoda s stekla, bo skupina SIG imela prednost „prvega v poslu“, ki je novi subjekt ne bo imel. Komisija poleg tega na obravnavi ni izpodbijala trditve tožeče stranke, da ima tudi skupina SIG na voljo zaščitno tehnologijo, potrebno za PSO ter čajne in kavne napitke.
296 Še več, družba Tetra je v besedilih ustnih navedb in ustnih navedbah poudarila, da se je skupina SIG na predstavitvi aprila 2002 na prvem svetovnem kongresu za PET opisala kot dobavitelj, ki lahko ponuja celovito linijo za pakiranje PET. Iz te predstavitve izhaja, da naj bi skupina SIG, drugače kot novi subjekt, ki bi nastal predvsem zaradi zaveze družbe Tetra, da se odpove dejavnostim na trgu predoblik, bila navzoča na trgu predoblik. Poleg tega je iz priglasitve razvidno, da ima skupina SIG zelo pomemben položaj na trgu proizvodnje kalupov za stroje SBM in več kot 50-letne izkušnje na področju kalupov (točka 309).
297 Na podlagi dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi, iz tega sledi, da je Komisija storila napako, s tem ko je podcenjevala pomen sedanjega položaja skupine SIG na trgu strojev z visoko zmogljivostjo in zmanjševala pomen položajev drugih glavnih konkurentov novega subjekta, zlasti družb SIPA in Krones, na tem trgu.
298 Treba je tudi upoštevati, da so stroji SBM z visoko zmogljivostjo enako kot stroji z nizko zmogljivostjo v resnici generični. Torej je mogoče, da imajo konkurenti novega subjekta močne položaje pri prodaji strojev SBM z visoko zmogljivostjo proizvajalcem neobčutljivih pijač in pivovarnam, tako da se lahko uprejo morebitnemu učinku vzvoda, ki ga novi subjekt izvaja na prodajo strojev SBM z visoko zmogljivostjo na podlagi svojega položaja na trgih opreme za aseptično kartonsko pakiranje. Ugotovitev v izpodbijani odločbi, da to ni mogoče, ne temelji na pravno zadostnih dokazih.
299 Ker je učinek vzvoda, ki se izvaja predvsem na trgu strojev z visoko zmogljivostjo, po mnenju Komisije postal predvidljiv zaradi rasti sektorja PET, je treba v zvezi s tem poudariti, da predstavlja pivo velik del rasti, predvidene v tem sektorju. Dejstvo, da piva ni mogoče pakirati v kartonsko embalažo, ni dovolj za utemeljitev popolnega neupoštevanja tega ločenega občutljivega proizvoda (saj uporaba PET za pakiranje piva glede na uvodno izjavo 41 zahteva hkrati zaščito pred svetlobo in kisikom) glede na razvoj trgov PET. To je a fortiori res, ker rast obsega pakiranja piva v PET predvideva ne samo tožeča stranka, temveč je predvidena tudi v študiji Pictet.
300 V priglasitvi je bila predvidena 10-odstotna letna rast obsega pakiranja piva v PET v naslednjih petih letih (točka 86). Še več, s 5-odstotnim prehodom svetovne proizvodnje piva na pakiranje v plastenke PET bo na tem trgu 15 milijard pakiranj na leto, zaradi česar bo primerljiv s sedanjim trgom gaziranih pijač, ki se prodajajo v embalaži PET v Evropi (točka 15). To napoved vsaj delno potrjujejo neodvisne študije, ki jih je Komisija navedla v utemeljitev svojih napovedi rasti v segmentih skupnih proizvodov. Tako se bo glede na študijo Pictet odprl velik trg piva za embalažo PET („the vast beer market is about to be opened for PET“, str. 10). V priglasitvi je tudi pojasnjeno, da se embalaža PET v Evropi že uporablja za pakiranje piva v nekaterih velikih pivovarnah, kot so […], zaradi večplastne zaščitne tehnologije, ki jo zagotavljajo konkurenti družb Tetra in Sidel (predvsem družba Schmabach‑Lubeca, točki 119 in 157).
301 Ker se pivo ne pakira v kartonski embalaži, ni nobene možnosti, da bi novi subjekt izvajal učinek vzvoda na pivovarne, ki bodo s stekla in pločevink prešle na PET. Ker nekateri veliki konkurenti novega subjekta na trgih strojev SBM (in sicer SIG, Krones in KHS (Klöckner)) delujejo tudi na trgih pakiranja v steklo in pločevinke, bodo imeli prednost „prvega v poslu“ pri pivovarnah, ki bodo pri pakiranju dela proizvodnje prešle na PET. Če bo do leta 2005 prišlo do velike rasti v segmentu piva, se bodo okrepile spodbude za konkurente novega subjekta, da bi ostali na trgu strojev SBM. Izpodbijana odločba ne vsebuje nobene analize morebitnega pomena te možnosti.
302 Treba je tudi opozoriti, da bi se glede na priglasitev zaščitna tehnologija, potrebna za pakiranje piva v embalažo PET, lahko spremenila tako, da bi jo bilo mogoče uporabljati za občutljive proizvode v segmentih skupnih proizvodov, vsaj za sokove (točki 119 in 157). Tožeča stranka je na obravnavi ponovila to trditev in trdila, da pivo povzroča zelo resne tehnične težave pri uporabi embalaže PET (zlasti tveganje, da bi iz embalaže ušel ogljikov dioksid), ker pa je te težave mogoče premagati, bi se zadevna tehnologija lahko uporabljala za druge aseptične in neaseptične rabe embalaže PET. Komisija v izpodbijani odločbi ni analizirala niti tega dejstva, ki je lahko zelo pomembno.
303 V prospektivni analizi, ki jo je Komisija opravila glede drugih občutljivih proizvodov, bi morala pojasniti, zakaj mogoča rast pakiranja piva v embalažo PET do leta 2005 ni upravičila analize vpliva, ki bi ga to lahko imelo na spodbudo novemu subjektu, da izvaja učinek vzvoda na občutljive proizvode v segmentih skupnih proizvodov, ki jih je Komisija upoštevala v analizi.
304 Nazadnje je treba ugotoviti, da je tožeča stranka na obravnavi upravičeno postavila vprašanje v zvezi s prilagojevalci. Ker ti ne delujejo na trgih aseptičnega kartona, jih izvajanje poslovne politike novega subjekta, ki vključuje izvajanje učinka vzvoda, ne more zelo ovirati pri tem, da končne plastenke PET v okviru sporazumov HTW in morda stroje SBM, ki bi jih pred tem kupili od proizvajalcev, dobavlja proizvajalcem občutljivih proizvodov, skupaj s sedanjimi kupci družbe Tetra na trgih kartona, ki bi se pri pakiranju dela proizvodnje odločili preiti na PET. Sedanja struktura industrije, in sicer struktura, ki je nastala zaradi poslovne strategije dobaviteljev opreme za pakiranje PET, da se osredotočijo predvsem na prodajo te opreme, namesto da bi ponujali celovite linije s predoblikami ali brez njih, olajšuje dejavnosti prilagojevalcev, kar je Komisija priznala v izpodbijani odločbi (uvodni izjavi 293 in 294). Vendar v tej odločbi ni pojasnjeno, zakaj bi bilo veliko povečanje te prodaje celovitih linij do leta 2005 s strani novega subjekta v primerjavi s sedanjo ravnjo (to je 20 % prodaje strojev SBM družbe Sidel leta 2001) lahko dovolj za izrinjenje prilagojevalcev.
305 Komisija vseeno trdi, da so prilagojevalci „v določeni meri“ odvisni od družbe Sidel pri nakupih strojev SBM in da „naj bi bili še naprej odvisni od subjekta, ki bi nastal s koncentracijo“ (uvodna izjava 310). Na obravnavi je dodala, da je za prilagojevalce nenavzočnost na trgih kartona pomanjkljivost, če želijo prodajati stroje SBM sedanjim kupcem družbe Tetra na trgih kartona. Glede na sedanjo raven obstoječe konkurence, skupaj s trgom strojev SBM z visoko zmogljivostjo, ugotovitev odvisnosti prilagojevalcev od družbe Sidel ni prepričljiva Če bi prodajni pogoji, ki bi jih ponujal novi subjekt, postali manj privlačni, bi prilagojevalci še vedno imeli možnost kupiti take stroje od sedanjih konkurentov družbe Sidel (glej zgoraj točko 137), zlasti od skupine SIG, medtem ko bi jim skupina SIG in družba Elopak lahko ponujali tudi opremo za kartonsko pakiranje, če bi kupci prilagojevalcev želeli, da se jim skupaj dobavljata oprema za pakiranje PET in kartonsko pakiranje.
306 Zato glede trga strojev SBM z visoko zmogljivostjo dejstev, na katera se je Komisija oprla, ne utemeljujejo ugotovitve, da bi bili do leta 2005 konkurenti novega subjekta in prilagojevalci izrinjeni s trga, ker bi ta subjekt izvajal učinek vzvoda na sedanje kupce družbe Tetra na trgih kartona, ki bodo v tem času nameravali v celoti ali delno preiti na uporabo embalaže PET za pakiranje občutljivih proizvodov.
Sklep o strojih SBM
307 Torej je treba ugotoviti, da Komisija v izpodbijani odločbi ni pravno zadostno dokazala, da bi novi subjekt do leta 2005 lahko pridobil prevladujoči položaj na trgih strojev z nizko in visoko zmogljivostjo ter da so tako pogoji, zahtevani v členu 2(3) Uredbe, izpolnjeni za te trge.
vi) Splošni sklep o izvajanju učinka vzvoda
308 Iz zgoraj navedenega izhaja, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, s tem ko se je oprla na posledice učinka vzvoda, ki bi ga izvajal novi subjekt, da bi podprla ugotovitev o nastanku prevladujočega položaja do leta 2005 na trgih opreme za pakiranje PET, zlasti strojev SBM z nizko in visoko zmogljivostjo, ki se uporabljajo za občutljive proizvode.
309 Ker pogoji, zahtevani v členu 2(3) Uredbe, niso izpolnjeni, kar zadeva učinek vzvoda, ki ga je napovedala Komisija, je treba ugotoviti, ali so ti pogoji izpolnjeni za drugi steber razlogovanja Komisije o trgih kartona.
3. Drugi steber: zmanjšanje potencialne konkurence na trgih kartona
a) Uvodne ugotovitve
310 Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja, da bi spremenjena koncentracija družbi Tetra omogočila okrepiti „sedanji prevladujoči položaj na trgu kartonske embalaže, tako da bi odpravila vir velikih konkurenčnih pritiskov“ (uvodna izjava 390). V tej zadevi se torej postavlja vprašanje, ali je Komisiji, ko želi prepovedati koncentracijo, ker naj bi okrepila sedanji prevladujoči položaj, v tem primeru položaj pridobitelja na trgih aseptičnega kartona, dovoljeno, da se opre na odpravo, ali kot je pojasnila na obravnavi, vsaj veliko zmanjšanje potencialne, vendar naraščajoče konkurence pridobljenega udeleženca na drugem sosednjem trgu, v tem primeru družbe Sidel, ki ima močan položaj na trgih PET.
311 Komisija se sklicuje na sodno prakso v zadevi Tetra Pak II, da bi podprla analizo pomena oslabitve take potencialne konkurence. Na obravnavi je pojasnila, da zaveze nikakor ne bi zmanjšale škodljivih učinkov te oslabitve na konkurenco in da bi se torej družba Tetra zaradi koncentracije čutila manj ogroženo na trgih aseptičnega kartona, kar bi bilo enako okrepitvi njenega prevladujočega položaja, ker je konkurenca na teh trgih že zelo omejena.
312 Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotavlja, da morajo opredeljeni dejavniki krepitve prevladujočega položaja, če se Komisija opira na odpravo ali pomembno zmanjšanje potencialne konkurence, celo konkurence, ki naj bi se krepila, da bi utemeljila prepoved priglašene koncentracije, temeljiti na trdnih dokazih. Dejstvo, da ima pridobitelj že zelo jasen prevladujoči položaj na zadevnem trgu, čeprav je to pomemben dejavnik, kot je Komisija ugotovila v izpodbijani odločbi, ni dovolj za utemeljitev ugotovitve, da zmanjšanje potencialne konkurence, s katero se mora soočati to podjetje, pomeni okrepitev tega položaja.
b) Trditve strank
313 Po mnenju tožeče stranke Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja, da ostajajo trgi opreme za pakiranje PET in kartonsko pakiranje ločeni predvsem zaradi majhne navzkrižne cenovne elastičnosti povpraševanja po teh materialih. Tožeča stranka trdi, da so dejavniki trženja in zaščitnih tehnologij odločilni pri izbiri embalaže in bodo ostali odločilni, v prihodnosti pa bodo preprečili povečanje take navzkrižne cenovne elastičnosti med PET in kartonom.
314 Posebne trditve Komisije o strategijah, ki bi jih družba Tetra lahko izvajala prek novega subjekta, da bi okrepila svoj prevladujoči položaj na trgih aseptičnega kartona, niso pravilne. Komisija predvsem nepravilno trdi, da bi bil novi subjekt spodbujen, da ne zniža cen in da preneha izumljati na trgih kartona.
315 Glede cen naj priglašena koncentracija ne bi vplivala na spodbude za novi subjekt, da zniža cene kartona, ker, prvič, kupci na trgih kartona, ki preidejo na PET, utegnejo nabavljati pri enem od konkurentov družbe Sidel, in drugič, ker bo novi subjekt seveda raje prodal sistem kartonskega pakiranja namesto stroja SBM.
316 Kar zadeva inovacije, naj koncentracija ne bi vplivala niti na ritem inovacij na trgih kartona. Prvič, neobstoj inovacij v segmentu kartona bi koristil predvsem sedanjim konkurentom družbe Tetra na trgih kartona. Drugič, glavno gibalo inovacij v segmentu kartona so preference potrošnikov in strategije trženja, ne pa prihod PET na trg embalaže, kot dokazuje preteklost.
317 Komisija meni, da v izpodbijani odločbi ne priznava le, da bi novi subjekt lahko samo upočasnil zmanjševanje svoje moči na trgih kartona, temveč pojasnjuje, da bi priglašena koncentracija „okrepila“ prevlado družbe Tetra na teh trgih (uvodna izjava 399). Komisija ob sklicevanju na sodno prakso v zadevi Tetra Pak II trdi, da se preprečevanje slabitve prevladujočega položaja v korist zunanjega vira konkurence lahko opredeli kot „krepitev“ v smislu člena 2 Uredbe.
318 Komisija trdi, da bi se sistemi kartonskega pakiranja in pakiranja PET, ki sicer ne spadajo na isti trg, v prihodnosti lahko združili ter da že obstajajo pomembni medsebojni vplivi med njimi. Ker so v obravnavanem primeru trgi aseptičnega kartona zelo koncentrirani, je konkurenca na teh trgih že tako oslabljena, da bi vsako dodatno zmanjšanje, čeprav zaradi zunanjih virov, lahko imelo velik učinek. Komisija trdi, da se bosta karton in PET v prihodnosti uporabljala za pakiranje istih proizvodov. Tako naj bi embalaža PET izvajala pritisk na trge aseptičnega kartona, ne da bi morala ta materiala spadati na isti upoštevni trg proizvodov.
319 Komisija glede cenovne politike družbe Tetra trdi, da bo novi subjekt imel večjo sposobnost, da ravna neodvisno od svojih konkurentov. Ta subjekt bi lahko pritegnil kupce, ki želijo preiti s kartona na PET, čeprav bi ohranil visoke cene kartona ali jih laže zvišal, kot bi to lahko storila družba Tetra brez koncentracije. Novi subjekt bi bil vsekakor manj spodbujen h konkuriranju, da bi obdržal obrobne kupce, ker bi verjetno večino izgubljenih sedanjih kupcev družbe Tetra na trgih kartona pritegnila družba Sidel.
320 Ritem inovacij na področju kartona bi zdaj določala predvsem konkurenca, ki jo pomeni embalaža PET. Družba Tetra ponuja svojim kupcem posebno kartonsko embalažo, da bi lahko konkurirali proizvodom, pakiranim v plastenkah PET. Komisija zlasti poudarja, da bi večja hitrost proizvodnje opreme za kartonsko pakiranje, katere pomen se priznava v neodvisni študiji Warrick, omogočila družbi Tetra, da bi se bolje uprla konkurenčni grožnji, ki jo pomeni embalaža PET.
c) Presoja Sodišča prve stopnje
321 Pred preučitvijo obsega potencialne konkurence, ki bi jo izvedba spremenjene koncentracije lahko odpravila ali zmanjšala, je treba preveriti, ali je upoštevna sodna praksa v zadevi Tetra Pak II, na katero se sklicuje Komisija. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da tožeča stranka ne izpodbija sklepov Komisije v izpodbijani odločbi, da ima družba Tetra še vedno prevladujoči položaj na trgih aseptičnega kartona in vodilni položaj na trgih neaseptičnega kartona (glej zgoraj točko 40).
322 Najprej je treba ugotoviti, kot trdi Komisija v izpodbijani odločbi (uvodne izjave 224, 226 in 227), da načeloma ne obstaja nobena ovira za uporabo teorije „povezav“ pri nadzoru koncentracij, to je za izjemno uporabo, ki je bila priznana na podlagi člena 82 ES s sodno prakso v zadevi Tetra Pak II. Analiza Komisije, na kateri temelji drugi steber njenega razlogovanja, se nanaša na okrepitev sedanjega prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona zaradi odprave potencialne konkurence družbe Sidel na sosednjih trgih opreme za pakiranje PET. Zadeva, v kateri je bila izrečena sodba Tetra Pak II, se je nanašala prav na ravnanje na trgih neaseptičnega kartona, ki je izjemoma pomenilo zlorabo prevladujočega položaja družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona v skladu s členom 82 ES, ker sta bili ti skupini trgov „tesno povezani“ in je bila družba Tetra v podobnem položaju, kot če bi imela prevladujoči položaj na vseh zadevnih trgih“ (zgoraj navedena sodba Tetra Pak proti Komisiji z dne 14. novembra 1996, točka 31).
323 Vendar sklicevanje na sodno prakso v zadevi Tetra Pak II v obravnavanem primeru ni upoštevno, ker se ta zadeva nanaša samo na učinke odprave ali pomembnega zmanjšanja potencialne konkurence, ki je po mnenju Komisije velika in raste. V zvezi s tem je treba spomniti, da je med merili iz člena 2(1) Uredbe, ki jih mora Komisija upoštevati pri presoji priglašenih koncentracij, „struktur[a] vseh zadevnih trgov in […] potencialna konkurenca podjetij […]“ Komisija zato ni storila nobene napake, s tem ko je preučila pomen zmanjšanja potencialne konkurence, ki izvira s trgov opreme za pakiranje PET, za trge kartona. Vendar mora dokazati, da bi tako zmanjšanje, če obstaja, okrepilo prevladujoči položaj družbe Tetra pred njenimi konkurenti na trgih aseptičnega kartona.
324 Komisija se s trditvijo, da bodo zaradi spremenjene koncentracije izginili veliki konkurenčni pritiski, opira predvsem na precejšnjo rast, ki jo napoveduje za uporabo PET za pakiranje občutljivih proizvodov. Vendar iz analize prvega stebra o učinku vzvoda (glej zgoraj točke od 201 do 216) izhaja, da bi bila ta rast verjetno manj jasna, kot meni Komisija, razen rasti te uporabe v segmentih PSO ter čajnih in kavnih napitkov. Komisija glede PSO ter čajnih in kavnih napitkov v izpodbijani odločbi priznava, da je potencialni vpliv teh segmentov, ker so „manj pomembni“, na položaj kartona bolj omejen od vpliva drugih občutljivih proizvodov (uvodna izjava 393). Torej na podlagi dejstev, navedenih v izpodbijani odločbi, ni mogoče z zahtevano zanesljivostjo za utemeljitev prepovedi koncentracije ugotoviti, ali bi bila družba Tetra zaradi izvedbe spremenjene koncentracije v položaju, v katerem bi lahko bila bolj neodvisna od svojih konkurentov na trgih aseptičnega kartona kot v preteklosti.
325 V zvezi s tem je treba poudariti, da dejstvi o prihodnjem ravnanju družbe Tetra, na kateri se opira Komisija, da bi dokazala domnevne negativne učinke spremenjene koncentracije na trge aseptičnega kartona, vsekakor nista pravno zadostno dokazani. Tako ni dokazano, da bi bila družba Tetra pri zmanjšanju konkurenčnih pritiskov s trgov PET spodbujena, da ne zniža cen svoje kartonske embalaže in da neha izumljati.
326 Glede cenovne konkurence je treba ugotoviti, da Komisija v izpodbijani odločbi ne izpodbija ugotovitve iz neodvisne študije Warrick, na katero se sklicuje in po kateri so stroški „PET zdaj od 30 do 40 % višji od stroškov kartona“, cena embalaže PET pa bi, „da bi bila konkurenčna pri skupnih stroških“, „morala biti nižja za od 5 do 10 % od cene aseptičnega kartona, da bi se nadomestili nižji stroški distribucije kartonske embalaže“ (uvodna izjava 90).
327 Za kupce na trgu kartona, ki so „občutljivejši za cene“ in so v odgovoru na tržno raziskavo Komisije odgovorili, „da bi načrtovali prehod s kartona na PET samo, če bi se cene kartona precej zvišale, in sicer za 20 % ali več“ (uvodna izjava 397), se zdi očitno, da znižanje cene kartona ni nujno za to, da ti kupci ostanejo na trgih kartona. S tem, ko Komisija v izpodbijani odločbi ugotavlja samo, da bi bili „ti kupci verjetno odvrnjeni od prehoda s kartona na PET, če bi znižanje cene kartona povečalo razliko v ceni med linijo za kartonsko pakiranje in linijo za pakiranje PET“ (uvodna izjava 397), ne pojasnjuje, zakaj bi družba Tetra brez koncentracije morala tako znižati cene, da bi obdržala te kupce. Ti kupci namreč ne bi prešli na PET, razen če bi se cena kartona povečala za najmanj 20 % ali bi se ustrezno znižala cena PET. Ugotovitev, da bi družba Tetra brez koncentracije „močno branila svoj položaj […], v nekaterih primerih [z] znižanjem cen kartona“ (uvodna izjava 398), torej ne temelji na trdnih dokazih. Čeprav Komisija pred Sodiščem prve stopnje navaja možnost, da bi družba Tetra po izvedbi koncentracije laže zvišala cene na trgih aseptičnega kartona za take kupce, zlasti ne pojasnjuje, zakaj konkurenti družbe Tetra na trgih kartona, ki delujejo tudi na trgu PET, kot sta SIG in Elopak, ne bi imeli koristi od tega.
328 Glede proizvajalcev pijač, ki bodo iz poslovnih razlogov prešli na PET, čeprav je PET bistveno dražji od kartona, znižanje cene kartonske embalaže ne bi nujno prepričalo teh kupcev, ki „niso občutljivi za cene“, da ohranijo kartonsko embalažo. Komisija v izpodbijani odločbi ne dokazuje, zakaj bi družbe, ki delujejo na trgih opreme za pakiranje PET, ki bi brez spremenjene koncentracije „verjetno izvajale resnično konkurenco, da bi odvzele tržne deleže kartonu“ (uvodna izjava 398), spremenile ravnanje po zadevni koncentraciji. Če družba Sidel ne bi več izvajala pritiska, v izpodbijani odločbi nikakor ni dokazano, zakaj druge družbe, ki delujejo na trgih opreme za pakiranje PET, ker konkurenti te družbe ne bi bili izrinjeni zaradi uspešnega izvajanja učinka vzvoda, ne bi več mogle predstavljati prednosti PET pri kupcih družbe Tetra na trgih kartona. Ugotovitev v izpodbijani odločbi, da bi bila družba Tetra izpostavljena manj pritiskom, da zniža cene kartona, če bi lahko pridobila družbo Sidel, torej ne temelji na prepričljivih dokazih.
329 Glede domnevno manjše potrebe po inovacijah, ki bi jo družba Tetra čutila po izvedbi spremenjene koncentracije, iz izpodbijane odločbe in pojasnil v pisanjih in ustnih navedbah Komisije izhaja, da se zdaj konkurenca na različnih trgih kartona izvaja z inovacijami. Po mnenju Komisije dejstvo, da je družba Tetra v preteklosti uvedla „nove kartonske embalaže, ki jih je lažje uporabljati, kot je kartonska embalaža ,gable top‘ s čepom z navojem“ (uvodna izjava 398), dokazuje, da so inovacije potrebne. Glede na stališča, ki jih je družba Tetra predstavila na obravnavi in jih Komisija v tej točki ni izpodbijala, take inovacije niso posledica pritiskov s trgov opreme za pakiranje PET, temveč nasprotno, povpraševanja porabnikov proizvodov, pakiranih v karton. Čeprav bi pridobitev družbe Sidel zmanjšala pritisk na inovacije zaradi posredne, čeprav naraščajoče konkurence, ki izhaja s trgov opreme za pakiranje PET, vsaj na trgu pakiranja PSO ter čajnih in kavnih napitkov, na katerem je do leta 2005 predvidena nezanemarljiva rast, izpodbijana odločba ne vsebuje nobenega odgovora na vprašanje, zakaj povpraševanje kupcev, ki bi želeli še naprej uporabljati karton, ne bi tudi v prihodnosti spodbujalo k inovacijam, zlasti na trgih aseptičnega kartona. Čeprav Komisija pravilno poudarja predvsem možnost družbe Tetra, da izboljša hitrost proizvodnje svoje opreme za kartonsko pakiranje, v izpodbijani odločbi ne dokazuje, da bodo spodbude za tak razvoj izginile zaradi pridobitve družbe Sidel. To je toliko manj verjetno, ker ni sporno, da so dejavnosti družbe Tetra na trgih kartona zelo donosne. Torej je malo verjetno, da bi bila družba Tetra po izvedbi spremenjene koncentracije manj spodbujena k nadaljnjim vlaganjem v vse mogoče inovacije na področju opreme in proizvodov, ki jih ponuja svojim kupcem na trgih kartona.
330 To ugotovitev potrjuje stalna navzočnost konkurentov novega subjekta na trgih aseptičnega kartona. Čeprav je delež družbe Tetra na tem trgu zdaj zelo velik, Komisija priznava, da je položaj te družbe „nekoliko manjši“ (uvodna izjava 220), kot ga je imela leta 1991. Razlog, zaradi katerega konkurenti družbe Tetra, zlasti skupina SIG, ki je „njena glavna konkurentka“ (uvodna izjava 400) z [od 10‑ do 20‑odstotnim] tržnim deležem, ne bi mogli imeti koristi od morebitne odločitve novega subjekta za manj inovacij, nikakor ni razviden. Tako pojasnilo bi bilo toliko potrebnejše, ker skupina SIG deluje predvsem na trgih opreme za kartonsko pakiranje in opreme za pakiranje PET ter v nasprotju z novim subjektom zanjo ne bi veljala nobena omejitev glede ponujanja skupnih ponudb za karton in stroje SBM. V teh okoliščinah dejstvo, da ima družba Tetra „znanje in izkušnje“ ter „tehnično premoč“ v sektorju aseptičnega kartona in da skupina SIG zdaj ne more „konkurirati sistemu aseptičnega kartonskega pakiranja z neskončnim kolutom družbe Tetra“ (uvodna izjava 218), ni zadosten dokaz, da skupina SIG ali drugi njeni konkurenti ne bi mogli imeti koristi od morebitne odločitve novega subjekta za manj inovacij na področju kartona. Čeprav je sklicevanje Komisije na obravnavi na velike stroške inovacij na zadevnem trgu upoštevno in verjetno pravilno, pa ne more utemeljiti njenega sklepa, da konkurenti družbe Tetra ne bi mogli imeti koristi od odločitve novega subjekta za manj inovacij.
331 Komisija je tudi nepravilno ugotovila, da je poleg družbe Tetra skupina SIG „edina druga družba na svetu, ki proizvaja in prodaja hkrati opremo za kartonsko pakiranje in opremo za pakiranje PET“ (uvodna izjava 400), ker kot izhaja iz izpodbijane odločbe (uvodna izjava 94 in opomba 146, uvodna izjava 329), lahko to počne tudi skupina Elopak zaradi sporazumov, sklenjenih z drugimi družbami, ki delujejo na trgih opreme za pakiranje PET (glej v zvezi s tem zgoraj točko 291). Čeprav je Komisija poznala to zmogljivost družbe Elopak, ko je sprejela izpodbijano odločbo, ni uspela pojasniti, zakaj je menila, da to ni pomembno za izpodbijano odločbo.
332 Zato iz izpodbijane odločbe ne izhaja pravno zadostno, da bi bil novi subjekt manj spodbujen k inovacijam na področju kartona, kot je zdaj družba Tetra.
333 Iz tega sledi, da dejstva, navedena v izpodbijani odločbi, ne dokazujejo pravno zadostno, da bi bili učinki spremenjene koncentracije na položaj, ki ga ima zdaj družba Tetra na trgih aseptičnega kartona, s tem ko bi družbo Sidel odpravila kot potencialnega konkurenta, taki, da bi bili izpolnjeni pogoji iz člena 2(3) Uredbe. Iz zgoraj navedenega izhaja, da ni bilo dokazano, da bi bil položaj novega subjekta do njegovih konkurentov na trgih kartona okrepljen.
4. Tretji steber: splošni učinek okrepitve
334 Zadnji steber razlogovanja Komisije v zvezi s konglomeratnim učinkom spremenjene koncentracije se nanaša na skupni položaj, ki bi ga novi subjekt pridobil v sektorjih pakiranja občutljivih proizvodov, in sicer „prevladujoči položaj na dveh sosednjih trgih (oprema za kartonsko pakiranje in oprema za pakiranje PET) ter velika navzočnost na tretjem trgu (HDPE)“ (uvodna izjava 404). Po mnenju Komisije bi novi subjekt tako lahko okrepil prevladujoči položaj na trgih opreme za kartonsko pakiranje in pakiranje PET, s tem ko bi postavil ovire za vstop na te trge in izrinil konkurente.
335 Sodišče prve stopnje v zvezi s tem ugotavlja, da se ta steber izpodbijane odločbe nanaša na skupni položaj novega subjekta na področju pakiranja občutljivih proizvodov. Vendar teh učinkov priglašene koncentracije ni mogoče obravnavati ločeno od analize iz izpodbijane odločbe v zvezi s prvima stebroma razlogovanja Komisije. Ker analiza prvih dveh stebrov vsebuje očitne napake pri presoji (glej zgoraj točke od 146 do 333), je treba zavrniti tudi tretji steber, ne da bi ga bilo treba podrobno preučiti.
5. Skupni sklep o tožbenem razlogu, ki se nanaša na neobstoj predvidljivega konglomeratnega učinka
336 Iz vsega zgoraj navedenega izhaja, da Komisija v izpodbijani odločbi ni pravno zadostno dokazala, da bi spremenjena koncentracija imela velike protikonkurenčne konglomeratne učinke. Predvsem ne dokazuje pravno zadostno, da bi nastal kakršen koli prevladujoči položaj na enem od različnih zadevnih trgov opreme za pakiranje PET in da bi se sedanji položaj družbe Tetra na trgih aseptičnega kartona okrepil. Torej je treba ugotoviti, da je Komisija storila očitno napako pri presoji, s tem ko je spremenjeno koncentracijo prepovedala na podlagi dokazov o predvidenem konglomeratnem učinku, navedenih v izpodbijani odločbi.
III – Splošni sklep
337 V teh okoliščinah je treba tožbene razloge, ki se nanašajo na neobstoj horizontalnih, vertikalnih in konglomeratnih protikonkurenčnih učinkov, razglasiti za utemeljene, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge.
338 Zato se izpodbijana odločba razglasi za nično.
Stroški
339 V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožena stranka s predlogi ni uspela in ker je tožeča stranka predlagala, naj se toženi stranki naloži plačilo stroškov, se ji naloži plačilo njenih stroškov in stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (prvi senat)
razsodilo:
1) Odločba Komisije C(2001)3345 konč. z dne 30. oktobra 2001 o razglasitvi koncentracije za nezdružljivo s skupnim trgom in Sporazumom EGP (zadeva COMP/M.2416 – Tetra Laval/Sidel) se razglasi za nično.
2) Komisija nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 25. oktobra 2002.
Stvarno kazalo
Pravni okvir
Dejansko stanje
Izpodbijana odločba
Sektor pakiranja tekočih živil
Zadevni trgi proizvodov
Zadevni geografski trg
Presoja konkurenčnosti priglašene koncentracije
Zaveze
Postopek
Predlogi strank
Pravo
I – Tožbeni razlog: kršitev pravice do vpogleda v spis
A – Trditve strank
B – Presoja Sodišča prve stopnje
1. Uvodne ugotovitve
2. Prvi del tožbenega razloga: Ivaldijevo poročilo
3. Drugi del tožbenega razloga: odgovori na raziskavo
4. Sklep
II – Tožbeni razlogi: kršitev člena 2 Uredbe
A – Uvodne ugotovitve
B – Tožbeni razlog: neobstoj horizontalnih in vertikalnih protikonkurenčnih učinkov spremenjene koncentracije
1. Uvodne ugotovitve
2. Horizontalni učinki
a) Trditve strank
b) Presoja Sodišča prve stopnje
3. Vertikalni učinki
a) Trditve strank
b) Presoja Sodišča prve stopnje
4. Sklep
C – Tožbeni razlog: neobstoj predvidljivega konglomeratnega učinka
1. Uvodne ugotovitve
2. Prvi steber: izvajanje učinka vzvoda
a) Preudarki o splošnem ozadju zadeve
i) Časovni vidiki konglomeratnih učinkov
ii) Vidiki v zvezi s posebnostjo konglomeratnih učinkov
b) Trditve strank
i) Možnost izvajanja učinka vzvoda
ii) Učinki zaprtja
c) Presoja Sodišča prve stopnje
i) Možnost izvajanja učinka vzvoda
ii) Raven verjetne rasti
iii) Načini izvajanja učinka vzvoda
iv) Predvidljive posledice izvajanja učinka vzvoda za trge opreme za pakiranje PET, razen trgov strojev SBM
Uvodne ugotovitve
Zaščitna tehnologija
Stroji za polnjenje PET
– Stroji za neaseptično polnjenje PET
– Stroji za aseptično polnjenje PET
– Sklep o strojih za polnjenje PET
Sistemi zapiranja plastenk in pomožna oprema za pakiranje PET
Splošni sklep o trgih opreme za pakiranje PET, razen strojev SBM
v) Trgi strojev SBM
Generičnost strojev SBM
Predvidljivi učinki zaprtja
– Trg strojev SBM z nizko zmogljivostjo
– Trg strojev SBM z visoko zmogljivostjo
Sklep o strojih SBM
vi) Splošni sklep o izvajanju učinka vzvoda
3. Drugi steber: zmanjšanje potencialne konkurence na trgih kartona
a) Uvodne ugotovitve
b) Trditve strank
c) Presoja Sodišča prve stopnje
4. Tretji steber: splošni učinek okrepitve
5. Skupni sklep o tožbenem razlogu, ki se nanaša na neobstoj predvidljivega konglomeratnega učinka
III – Splošni sklep
Stroški