SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (tretji senat)

z dne 12. novembra 2008

Zadeva F-88/07

Juan Luís Domínguez González

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Tehnični strokovni sodelavec – Ugovor nepristojnosti – Ugovor nedopustnosti – Nepristojnost Sodišča za uslužbence“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katero J. L. Domínguez González predlaga, naj se Komisiji naloži plačilo 20.310,68 EUR kot povračilo za škodo, ki jo je utrpel zaradi prekinitve pogodbe o zaposlitvi po opravljenem zdravniškem pregledu pred zaposlitvijo.

Odločitev:      Sodišče za uslužbence ni pristojno za obravnavanje tožbe. Vsaka stranka nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Pravica do tožbe – Osebe, ki zahtevajo status uradnika ali uslužbenca, razen lokalnega uslužbenca

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)

2.      Uradniki – Kadrovski predpisi – Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev – Področje uporabe

(člena 238 ES in 282 ES; Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, členi 1, 2, 3 in 5)

1.      Poleg oseb, zaposlenih kot uradniki oziroma uslužbenci, z izjemo lokalnih uslužbencev, lahko tudi druge osebe, ki zahtevajo priznanje teh statusov, pred sodiščem Skupnosti izpodbijajo odločbo, ki posega v njihov položaj, saj je sodišče Skupnosti pristojno vsaj za presojo, ali je dejansko pristojno za odločanje o dopustnosti in utemeljenosti spora.

(Glej točki 64 in 65.)

Napotitev na:

Sodišče: 11. marec 1975, Porrini in drugi, 65/74, Recueil, str. 319, točka 13; 5. april 1979, Bellintani in drugi proti Komisiji, 116/78, Recueil, str. 1585, točka 6; 20. junij 1985, Klein proti Komisiji, 123/84, Recueil, str. 1907, točka 10;

Sodišče prve stopnje: 19. julij 1999, Mammarella proti Komisiji, T-74/98, RecFP, str. I-A-151 in II-797, točka 16.

2.      Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev niso izčrpna ureditev, s katero bi se prepovedovalo zaposlovanje oseb zunaj tako vzpostavljenega zakonodajnega okvira. Nasprotno, možnost, ki je Komisiji priznana s členoma 282 ES in 238 ES, da sklepa delovna razmerja, za katera se uporablja pravo države članice, zajema sklepanje pogodb o zaposlitvi oziroma pogodb o zagotavljanju storitev. V teh okoliščinah zaposlitve osebe na podlagi pogodbe, ki se izrecno sklicuje na nacionalno pravo, ne bi bilo mogoče šteti za nezakonito, razen če tožena institucija pogojev zaposlitve zadevne stranke ne bi opredelila v skladu s potrebami službe, ampak tako, da bi se izognila uporabi določb Kadrovskih predpisov oziroma Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev in bi s tem zlorabila postopek.

Pri preverjanju, ali je institucija zlorabila postopek, ni dovolj ugotoviti, da lahko upravičeno meni, da različne vrste pogodb, ki jih določajo Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev in za katere je pristojno sodišče Skupnosti, niso prilagojene položaju sodelavcev, ki jim namerava zaupati nekatere naloge, temveč je treba preveriti tudi, ali delovne razmere, ponujene tem osebam, izpolnjujejo minimalne socialne zahteve, ki obstajajo v vsaki pravni državi.

(Glej točki 70 in 87.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Mammarella proti Komisjii, točki 39 in 40 ter navedena sodna praksa.