Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Symvoulio tis Epikrateias (Grčija) 22. januarja 2024 – Emporiki Serron AE – Emporias kai Diathesis Agrotikon Proionton/Ypourgos Anaptyxis kai Ependyseon, Ypourgos Agrotikis Anaptyxis kai Trofimon

(Zadeva C-42/24, Emporiki Serron – Emporias kai Diathesis Agrotikon Proionton)

Jezik postopka: grščina

Predložitveno sodišče

Symvoulio tis Epikrateias (državni svet, Grčija)

Stranke v postopku v glavni stvari

Pritožnica: Emporiki Serron AE – Emporias kai Diathesis Agrotikon Proionton

Nasprotni stranki v pritožbenem postopku: Ypourgos Anaptyxis kai Ependyseon (ministrstvo za razvoj in naložbe), Ypourgos Agrotikis Anaptyxis kai Trofimon (ministrstvo za razvoj podeželja in prehrano)

Vprašanja za predhodno odločanje

1.    Ali je nacionalna določba, kot je člen 103 zakona št. 2362/1995, ki ne predpisuje le zastaralnega roka petih let za izterjavo neupravičenih izplačil gospodarskim subjektom na podlagi dejanja ali opustitve s strani teh subjektov, ki je ali bi lahko škodljivo vplivalo na proračun Skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravlja, temveč tudi določa, da ta zastaralni rok začne teči v trenutku, ko se ugotovi neupravičen ali nezakonit prejem pomoči, in ne v trenutku, ko je bila storjena nepravilnost, v skladu z določbami člena 3 Uredbe št. 2988/95¹ in splošnim načelom pravne varnosti?

2.    Ali je treba, če nacionalna ureditev v skladu s členom 3(3) Uredbe št. 2988/95 predpisuje daljši zastaralni rok od roka štirih let iz člena 3(1) te uredbe, določbe odstavka 1, zadnji pododstavek, razlagati tako, da je za zahtevek za vračilo neupravičeno ali nezakonito izplačane pomoči določen najdaljši zastaralni rok osmih let od storitve nepravilnosti, ali tako, da je določen zastaralni rok, ki je lahko dvakrat daljši od najdaljšega, ki ga predpisuje nacionalna zakonodaja?

3.    Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen in odgovor na drugo vprašanje, da je treba določbe člena 3(1), zadnji pododstavek, Uredbe št. 2988/95 razlagati tako, da določajo dvakrat daljši zastaralni rok od najdaljšega, ki je določen v nacionalni zakonodaji, se nadalje zastavlja vprašanje, ali najdaljši zastaralni rok začne teči od trenutka storitve nepravilnosti ali od njene ugotovitve, ob predpostavki, da je v nacionalni zakonodaji določen zastaralni rok, ki je daljši od tistega iz člena 3(1) Uredbe št. 2988/95, hkrati pa je kot začetek teka tega roka določen trenutek, ko je ugotovljena nepravilnost?

____________

¹ Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 340).