SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 24. septembra 2010

Zadeva T‑498/09 P

Petrus Kerstens

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2005 – Dodelitev prednostnih točk – Dokazno breme – Pravice do obrambe – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 29. septembra 2009 v zadevi Kerstens proti Komisiji (F‑102/07, ZOdl. JU, str. I‑A‑1‑359 in II‑A‑1‑1881), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Petrus Kerstens nosi svoje stroške in stroške, ki jih je na tej stopnji postopka priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Dopustnost – Pravna vprašanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

2.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Pravila za izvajanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(1))

3.      Postopek – Pisni postopek

1.      V skladu s členom 11 Priloge I k Statutu Sodišča je pritožba na Splošno sodišče omejena na pravna vprašanja. Sodišče za uslužbence je edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev.

Sklicevanje zainteresirane stranke na napačno uporabo prava pri razlagi določb, ki se uporabljajo za ocenjevanje uradnikov, je torej dopustno v pritožbi na Splošno sodišče.

(Glej točki 25 in 26.)

Napotitev na: Splošno sodišče, 19. marec 2010, Bianchi proti ETF, T‑338/07 P, točka 61 in navedena sodna praksa.

2.      Tudi če vsa karierna ocenjevalna poročila sestavljajo bistveni temelj ocene pred dodelitvijo točk za delovno uspešnost, ki jih ima na voljo vsak generalni direktorat, in če mora med točkami za delovno uspešnost in številom prednostnih točk, dodeljenih uradnikov, obstajati določena skladnost, iz tega vseeno ni mogoče sklepati, da obstaja stroga in aritmetična povezanost med točkami za delovno uspešnost in prednostnimi točkami. Namen uvedbe prednostnih točk je namreč generalnim direktoratom omogočiti, da nagradijo uradnike, za katere menijo, da so izkazali posebne odlike, ki jih le točke za delovno uspešnost ne odražajo, bodisi da njihovi rezultati presegajo njihove individualne cilje, bodisi da so njihova prizadevanja in rezultati izjemni. V tem okviru morajo torej generalni direktorati imeti diskrecijsko pravico, brez katere bi ostali, če bi obstajala povezanost med prednostnimi točkami in točkami za delovno uspešnost.

(Glej točko 29.)

Napotitev na: Splošno sodišče, 23. november 2006, Lavagnoli proti Komisiji, T‑422/04, neobjavljena v ZOdl., točki 61 in 62; Splošno sodišče, 1. april 2009, Valero Jordana proti Komisiji, T‑385/04, ZOdl. JU, str. I‑A‑2‑1 in II‑A‑2‑1, točki 138 in 153.

3.      Ustni postopek je tako kot pisni postopek bistven in razen v nekaterih izrecno predvidenih primerih obvezen del sodnega postopka, ki strankam omogoča, da primerno predstavijo svoje trditve in da se predvsem izrazijo o trditvah ali dokazih, o katerih se niso mogle izreči v pisnem postopku. Zato okoliščina, da zainteresirana stranka ni mogla pisno predstaviti nekaterih stališč do vsebine, ker je Sodišče za uslužbence odločilo dovoliti vložitev replike samo v zvezi z vprašanji dopustnosti, ne more pomeniti kršitve pravic do obrambe.

(Glej točko 38.)

Napotitev na:

Sodišče: 1. april 1982, Holdijk in drugi, združene zadeve od 141/81 do 143/81, Recueil, str. 1299, točka 7;

Splošno sodišče: 27. oktober 1994, Mancini proti Komisiji, T‑508/93, RecFP, str. I‑A‑239 in II‑761, točki 33 in 34.