SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (peti senat)
z dne 10. julija 2012(*)
„EKUJS – Jamstveni oddelek – EKJS in EKSPR – Odhodki, ki so izključeni iz financiranja – Rozine – Vino – Odhodki Grčije – Enkratni finančni popravek – Metoda izračuna – Narava postopka potrditve obračunov – Povezava z odhodki, ki jih je financirala Unija“
V zadevi T‑376/12,
Helenska republika, ki jo zastopajo I. Chalkias, E. Leftheriotou in S. Papaïoannou, zastopniki,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopata D. Triantafyllou in H. Tserepa-Lacombe, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Komisije z dne 22. junija 2012 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (2012/336/EU) (UL L 165, str. 83) v delu, ki se nanaša na Helensko republiko, kar zadeva sektor rozin za poslovna leta 2007, 2008 in 2009 ter kar zadeva sektor vina,
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat),
v sestavi A. Dittrich, predsednik, J. Schwarcz (poročevalec), sodnik, in V. Tomljenović, sodnica,
sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. januarja 2014,
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…] (ni prevedeno)
Postopek in predlogi strank
22 Helenska republika je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 21. avgusta 2012 vložila to tožbo.
23 Helenska republika Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijani sklep razglasi za ničen v delu, ki se nanaša nanjo;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
24 Komisija Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– zavrne tožbo;
– Helenski republiki naloži plačilo stroškov.
Pravo
[…] (ni prevedeno)
1. 1. 3. Popravek glede odhodkov v sektorju vina
150 Helenska republika zoper popravek glede odhodkov v sektorju vina navaja štiri tožbene razloge. V tretjem tožbenem razlogu je navedeno, da naj bi Komisija izvedla finančne popravke za odhodke, ki so nastali več kot štiriindvajset mesecev prej, da naj bi kršila načelo pravne varnosti ter da naj bi kršila pravico do obrambe in pravico do izjave. Četrti tožbeni razlog se nanaša na napačno ugotovitev dejanskega stanja, ker naj ureditev položaja področij ne bi bila izvedena v skladu s členom 2(3) Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 26, str. 25). Peti tožbeni razlog se nanaša na okoliščino, da naj izvedeni popravek in metoda njegovega izračuna ne bi bila v skladu s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 in s smernicami, kar naj bi imelo nesorazmerne učinke. Šesti tožbeni razlog se nanaša na napačno ugotovljeno dejansko stanje glede določitve celotnega področja, katerega položaj je bil urejen, in povprečne vrednosti pravice do zasaditve, na nezadostno obrazložitev ter na kršitev načela sorazmernosti.
Stališče služb Komisije po končanem upravnem postopku
151 Komisija je v svojem končnem stališču z dne 12. marca 2012 Helenski republiki naložila enkratni popravek v višini 21.336.120 EUR in tako zmanjšala znesek, ki ga je predlagala v uradnem obvestilu z dne 26. avgusta 2010.
152 Glede utemeljenosti enkratnega popravka iz zbirnega poročila izhaja, da ureditev položaja vinogradniških površin, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, ki so jo grške oblasti izvedle na podlagi člena 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, ni v skladu z zakonodajo (točka 7.2.1 zbirnega sporočila). Zaradi neobstoja delujočega registra vinogradov naj za obravnavo vlog za ureditev položaja nezakonito zasajenih vinogradov ne bi bilo mogoče zagotoviti jamstva, ki je potrebno za presojo in ureditev položaja v skladu s členom 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, saj grški organi niso izkazali, da te zasaditve niso ustrezale področjem, ki so jih pridelovalec, ki je vložil vlogo za ureditev položaja, oziroma njegovi predniki izkrčili, da za predhodno izkrčenje ni bil dodeljen znesek v skladu z zakonodajo Unije ali z nacionalno zakonodajo in da pravic za zasaditev, ki so povezane s tem izkrčenjem, pridelovalci, ki so vložili vloge za ureditev položaja, niso prodali ali prenesli (točka 7.2.1 zbirnega poročila).
153 V zvezi z metodo izračuna popravka je iz zbirnega poročila razvidno, da je predvsem zaradi nemožnosti izračuna natančnega finančnega učinka na ugotovljene nepravilnosti Komisija izračunala znesek, ki je bil enak taksi, določeni v členu 86(1) in (2) Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 z dne 29. aprila 2008 o skupni ureditvi trga za vino, spremembi uredb (ES) št. 1493/1999, (ES) št. 1782/2003, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 3/2008 ter razveljavitvi uredb (EGS) št. 2392/86 in (ES) št. 1493/1999 (UL L 148, str. 1), in sicer taksi, ki je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustreznih pravic za zasaditev v zadevni regiji (točka 7.2.3 zbirnega poročila). V skladu s temi določbami je Komisija menila, da so postopki potrditve obračunov v nekaterih primerih lahko nadomestili ureditev položaja področij, ki jo določa člen 86(1) Uredbe št. 479/2008, zlasti kar zadeva ureditve položajev, ki so jih izvedle grške oblasti na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, za katere je Komisija menila, da niso v skladu s temi določbami (točka 7.2.3 zbirnega poročila). Komisija je menila, da je metoda, ki temelji na vrednosti pravic za zasaditev, ustrezna za izračun finančnega popravka glede na stalno nevarnost, ki jo za sklade pomenijo nezakonita plačila zaradi opustitve ureditve položaja področij, kot je določeno v členu 86 Uredbe št. 479/2008 (točka 7.2.3 zbirnega poročila).
154 Najprej je treba preučiti peti tožbeni razlog, ki se nanaša na okoliščino, da naj izvedeni popravek in metoda njegovega izračuna ne bi bila v skladu s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 in s smernicami, kar naj bi imelo nesorazmerne učinke, pri čemer Helenska republika izpodbija pravno podlago, v skladu s katero je bil finančni popravek določen.
Trditve strank
155 Helenska republika trdi, da je Komisija s tem, da je naloženi popravek izračunala v skladu z analogijo iz člena 86(1) in (2) Uredbe št. 479/2008, ravnala samovoljno, brez pravne podlage ter v nasprotju s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 in s smernicami. Čeprav bi v skladu s tem členom Komisija lahko te zneske izvzela iz financiranja Unije, naj se ureditve položaja, ki niso v skladu s členom 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, ne bi obravnavale kot odhodki, ki so jih skladi financirali v nasprotju s predpisi Unije, kar bi lahko povzročilo, da se naloži popravek v okviru potrditve obračunov. V skladu s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 bi se lahko uporabil le popravek, izračunan s pavšalno stopnjo, ki so ga za finančne odhodke uporabili skladi, saj izračun v skladu z analogijo iz člena 86 Uredbe št. 479/2008 ni bil določen v nobenem besedilu v zvezi z potrditvijo obračunov ali z zadnjenavedeno uredbo.
156 Helenska republika trdi tudi, da popravek ni povezan niti z opustitvijo ključnega ali dodatnega nadzora, niti z odhodkom, ki so ga skladi financirali v nasprotju s predpisi Unije, niti z nastankom škode, ki je nastala skladom, ker država članica ni opravila nadzora. Poleg tega naj bi bila taksa, ki jo določa člen 86 Uredbe št. 479/2008, namenjena kritju stroškov države članice, ki mora urediti položaj, in naj ne bi ustrezala škodi, ki je skladom nastala zato, ker položaj nezakonito zasajenih vinogradov ni bil urejen v skladu z določbami Uredbe št. 1493/1999. Nazadnje Helenska republika navaja, da je bil popravek nesorazmeren.
157 Komisija priznava, da metoda izračuna popravka ni določena, vendar trdi, da se lahko postopek potrditve obračunov v skladu s členom 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 nadomesti z neizvedenimi postopki ureditve položaja nezakonito zasajenih vinogradov. Namen takse, ki jo določa ta člen, ni kritje odhodkov in upravnih stroškov, ki so nastali državi članici zaradi prepozne ureditve položaja nezakonitih zasaditev, ampak je vezan na vrednost pravic do zasaditve, kot to določa ta člen.
158 Komisija meni, da bodo zaradi nezakonitosti področij, katerih položaj ni urejen, zaradi stalnih nevarnosti, da so Skladi izplačevali neupravičena izplačila, nastali odhodki v škodo SKP, katerih finančne posledice je nemogoče natančno izračunati. Zato naj bi bila metoda izračuna finančnega popravka, ki temelji na vrednosti pravic do zasaditve, ustrezna in naj ne bi bila samovoljna ter naj bi imela pravno podlago. Podlago naj bi namreč imela v Uredbi št. 479/2008, saj se pavšalni znesek za nadomestilo izgub, ki bodo nastale skladom, lahko določi glede na vrednost pravic do zasaditve, ki se je uporabila za izračun takse za ureditev položaja. Komisija navaja tudi, da ker ni vedela, kakšna je višina zneska pomoči, ki bodo odobrene v prihodnosti, ni mogla izvesti svoje ustaljene prakse glede pavšalnih finančnih popravkov in se je lahko oprla le na vrednost pravic do zasaditve. Dalje, s členom 86 Uredbe št. 479/2008 naj bi bila uvedena možnost ureditve položaja zadevnih vinogradov na enak način, kot je to mogoče s plačilom takse za ureditev položaja, zaradi česar so vinogradniki torej lahko upravičeni do teh pomoči.
Presoja Splošnega sodišča
159 Najprej je treba opozoriti na določbe, na podlagi katerih je Komisija Helenski republiki naložila enkratni finančni popravek, ker ureditev položaja vinogradniških površin, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, ki so jo grške oblasti izvedle na podlagi člena 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, ni bila v skladu s predpisi.
160 Člen 2(2) in (3) Uredbe št. 1493/1999, kakor je bila spremenjena z Uredbo št. 479/2008, določa:
„2. Grozdje, pridelano na površinah:
a) ki so bile zasajene z vinsko trto pred 1. septembrom 1998
in
b) katerih proizvodi bi bili lahko odstranjeni samo z destilacijo v skladu s členom 6(3) ali 7(4) Uredbe (EGS) št. 822/87,
se ne sme uporabljati za proizvodnjo vina, ki je namenjeno za prodajo. Proizvodi, ki so izdelani iz takšnega grozdja, se lahko dajo v promet samo za destilacijo. Ti proizvodi se ne smejo uporabljati za pripravo alkohola, katerega dejanski volumenski delež alkohola znaša 80 vol. % ali manj.
3. Kadar država članica sestavi preglednico obsega vinogradniških površin v skladu s členom 16, lahko odstopa od odstavka 2 tega člena. Takšno odstopanje se odobri do 31. julija 2008 in obsega dovoljenje, ki se dodeli za zadevne površine za proizvodnjo vina, namenjenega trženju.
Odstopanje se odobri:
a) kadar je zadevni proizvajalec poprej izkrčil druge vinske trte na enakovredni površini čiste kulture, razen v primerih, kadar je vinogradnik prejel premijo za izkrčitev v skladu z zakonodajo Skupnosti in z nacionalno zakonodajo glede na zadevno površino;
[…]“
161 Člen 86(1) in (2) Uredbe št. 479/2008 določa:
„ 1. Pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj površin, ki so bile zasajene z vinsko trto brez ustrezne pravice do zasaditve, če je bila potrebna, pred 1. septembrom 1998, ter za to plačajo takso.
Brez poseganja v postopek potrditve obračunov se prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe […] št. 1493/1999.
2. Takso iz odstavka 1 določijo države članice. Taksa je enakovredna najmanj dvakratni povprečni vrednosti ustrezne pravice do zasaditve v zadevni regiji.“
162 Kot je navedeno v točki 158 zgoraj, je Komisija menila, da je v postopku potrditve obračunov pravilno naložila enkratni finančni popravek, enakovreden taksi za plačilo, s katerim pridelovalci lahko uredijo položaj področij, na katerih je bila zasajena vinska trta brez ustrezne pravice do zasaditve, ki je določena v členu 86(1) Uredbe št. 479/2008.
163 Dalje, treba je opozoriti na sodno prakso, iz katere izhaja, da se na podlagi postopka potrditve obračunov, ki so jih predložile države članice na podlagi odhodkov, ki so jih financirali skladi, želi ugotoviti predvsem resničnost in pravilnost odhodkov (glej sodbe Sodišča z dne 7. februarja 1979 v združenih zadevah Francija proti Komisiji, 15/76 in 16/76, Recueil, str. 321, točka 28; z dne 11. januarja 2001 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑247/98, Recueil, str. I‑1, točka 13, in z dne 19. septembra 2002 v zadevi Nemčija proti Komisiji, C‑377/99, Recueil, str. I‑7421, točka 51). Poleg tega mora Komisija v postopku potrditve skladnosti obračunov izvesti finančni popravek, če odhodki, za katere je bilo zaprošeno financiranje, niso bili opravljeni v skladu s predpisi Unije, saj tak finančni popravek stremi k izogibanju temu, da bi zneski, ki niso namenjeni cilju, ki mu sledi zadevna ureditev Unije, postali breme sklada (zgoraj navedena sodba Grčija proti Komisiji z dne 11. januarja 2001, točka 14, in sodba z dne 9. septembra 2004 v zadevi Grčija proti Komisiji, C‑332/01, ZOdl., str. I‑7699, točka 63).
164 V zvezi s tem člen 31(1) Uredbe št. 1290/2005, ki je v bistvu povzel določbe člena 7(4) Uredbe št. 1258/99, določa, da če Komisija pri izvajanju potrditve skladnosti ugotovi, da odhodki iz členov 3(1) in 4 niso bili v skladu s pravili Unije, odloči, kateri zneski se izločijo iz financiranja Unije. Člena 3(1) in 4 Uredbe št. 1290/2005 določata odhodke, ki jih z deljenim upravljanjem med državami članicami in Unijo financirata EKJS in EKSRP.
165 Opozoriti je treba tudi, da se v uvodnih izjavah 24 in 26 Uredbe št. 1290/2005 vztraja pri pogoju skladnosti odhodkov držav članic z zakonodajo Unije po eni strani glede pristojnosti Komisije, da o tem odloča, in po drugi strani glede izterjave zneskov, nakazanih s strani EKJS.
166 Nazadnje, smernice opredeljujejo polje proste presoje Komisije glede določanja finančnih popravkov. Iz priloge 2 smernic o finančnih posledicah v okviru potrditve obračuna izhaja, da se različne stopnje pavšalnega popravka, ki jih določa, vse nanašajo na odhodke, ki so jih prijavile države članice.
167 Iz točk od 161 do 166 zgoraj je razvidno, da se postopek odobritve obračunov iz člena 31(1) Uredbe št. 1290/2005 in finančni popravki, ki iz njega izhajajo, uporabljajo le v primeru, da so odhodki nastali državam članicam in sta jih financirala EKJS in EKSRP.
168 Glede na te navedbe je treba preučiti trditve, navedene v utemeljitev petega tožbenega razloga.
169 Utemeljitev Helenske republike temelji na tem, da naj naloženi popravek ne bi bil v skladu s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 in smernicami, ker naj se v bistvu ne bi nanašal na odhodke, ki so jih financirali skladi v nasprotju s predpisi Unije.
170 Ugotoviti je treba, da je enkratni popravek, ki ga je izvedla Komisija, povzročil, da je bil Helenski republiki naložen znesek, enakovreden taksi, ki se v skladu z določbami člena 86(1) in (2) Uredbe št. 479/2008 naloži pridelovalcem, ki so želeli do 31. decembra 2009 urediti položaj nezakonito zasajenih vinogradov brez ustrezne pravice do zasaditve.
171 Splošno sodišče mora ugotoviti, da je bil predmet takse, določene s členom 86 Uredbe št. 479/2008, omogočiti ureditev položaja nezakonito zasajenih površin, ki bi lahko skladom povzročile nezakonite odhodke, ker so zadevni vinogradniki plačali znesek v vsaj dvakratni višini vrednosti ustrezne pravice do zasaditve za površino, katere položaj so želeli urediti. Nikakor pa iz zadevnega člena 86 ali katere koli druge določbe Uredbe št. 479/2008 ne izhaja, da mora to takso plačati država članica zaradi svojih neizpolnitev ali pomanjkljivosti v zvezi z nadzorom nad odhodki, ki jih financirajo skladi. Poleg tega je Komisija, ko je bila na obravnavi zaslišana v skladu s pravili procesnega vodstva, priznala, da nobena določba Uredbe št. 479/2008 ali katerega koli drugega akta Unije ni določala metode izračuna finančnega popravka, ki se je uporabil v tem primeru.
172 Ugotoviti je treba, da finančni popravek iz izpodbijanega sklepa ni dovolj povezan z nobenim odhodkom, ki so ga financirali skladi in ki naj ne bi bil izveden v skladu z ureditvijo Unije. Ta popravek namreč neposredno temelji na taksi, katere namen je omogočiti ureditev položaja nezakonitih zasaditev vinskih trt, ki jo določa člen 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008, te pa niso povezane s postopkom odobritve obračunov. Zato takega popravka na podlagi sodne prakse ni mogoče izvesti v okviru postopka odobritve obračunov (glej točke od 163 do 167 zgoraj).
173 Različni ugovori Komisije zoper trditve Helenske republike ne dopuščajo takega sklepanja.
174 Na prvem mestu Komisija s tem, da je priznala, da metoda izračuna naloženega popravka v ureditvi ni določena, ocenjuje, da se s postopkom odobritve obračunov v skladu s členom 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 lahko nadomestijo postopki neizvedene ureditve položajev nezakonitih zasaditev. Meni, da je pridržek zakonodajalca Unije v zgoraj navedeni določbi treba analizirati tako, da se mu da možnost, da se v postopku potrditve obračunov uporabijo določbe člena 86(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 in naloži plačilo takse, ki jo določajo za države članice, če pridelovalec ni uredil položaja nezakonitih zasaditev in za to plačal takse.
175 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se v naslovu V Uredbe št. 479/2008 glede obsega vinogradniških površin poglavje I nanaša na nezakonite zasaditve, pri čemer člen 86 določa obvezno ureditev položaja vinogradov, nezakonito zasajenih pred 1. septembrom 1998, ki jih je prej urejal člen 2(2) in (3) Uredbe št. 1493/1999. Člen 86(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 določa, da pridelovalci najpozneje do 31. decembra 2009 uredijo položaj teh površin in za to plačajo takso. Člen 86(1), drugi pododstavek, te uredbe določa, da se brez poseganja v postopek potrditve obračunov prvi pododstavek ne uporablja za področja, urejena na podlagi člena 2(3) Uredbe (ES) št. 1493/1999, ki se je v skladu s členom 122 Uredbe št. 479/2008 uporabljal do 31. julija 2008, saj je člen 86 te uredbe začel veljati šele 1. avgusta 2008.
176 V takih okoliščinah je treba ugotoviti, da je namen člena 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 urediti položaj področij, določenih na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, saj določa, da se niti ureditev niti taksa, ki ju določa člen 86(1), prvi pododstavek, ne uporabljata za ta področja, saj so bila zadnja že predmet postopka za ureditev položaja v ureditvi, ki se je uporabljala prej, in da se pridrži možnost, da Komisija določi posledice nepravilnega izvajanja odstopanja iz člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999 v okviru postopka potrditve obračunov.
177 Zato ni mogoče sprejeti razlage Komisije, da se s postopkom potrditve obračunov nadomesti postopek ureditve položaja nezakonito zasajenih vinogradov iz člena 86(1), prvi pododstavek, Uredbe št. 479/2008, saj postopek potrditve obračunov omogoča le določanje posledic ureditev položajev, ki so bile nepravilno izvedene na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999 glede odhodkov, ki so jih financirali skladi (glej točke od 163 do 167 spodaj).
178 V odgovoru v okviru ukrepov procesnega vodstva je Komisija trdila tudi, da naj bi člen 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 omogočil med drugim, da se uredi problem vlog za ureditev položaja na podlagi Uredbe št. 1493/1999, ki so bile zavrnjene, ter vprašanje enakosti obravnavanja vlog, ki so bile že preučene, ter ureditev položaja na podlagi Uredbe št. 479/2008. Glede prve točke je treba opozoriti, da nezakonito zasajenih vinogradov, katerih vloge za ureditev položaja je Helenska republika zavrnila na podlagi Uredbe št. 1493/1999, od 1. avgusta 2008 ni urejal člen 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008, ampak člen 86(1), prvi pododstavek, iste uredbe, saj nobena določba ni prepovedovala pridelovalcu, da zahteva ureditev položaja tako, da plača takso, ki jo določa ta pododstavek. Glede druge točke ni mogoče sprejeti, da enakost obravnavanja pomeni, da se enako obravnavajo pridelovalci, katerih vloge za ureditev položaja nezakonito zasajenih področij so bile vložene v okviru različnih ureditev, ki so določale različna merila za ureditev položajev, saj ti pridelovalci tako niso bili v enakih položajih.
179 Nazadnje, čeprav je Komisija na obravnavi trdila, da naj bi se soočila s pravno praznino glede prihodnosti zasaditev, katerih položaj je bil nezakonito urejen na podlagi člena 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, je treba tako trditev zavrniti, ker so dejstva, navedena v njej, nepopolna, saj je člen 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008, ki ga navaja tudi Komisija, prav določba, na podlagi katere se položaj teh zasaditev obravnava, zaradi česar se odhodki za te zasaditve izločijo iz financiranja skladov.
180 Prvi ugovor Komisije je treba zato zavrniti.
181 Na drugem mestu, Komisija meni, da so zasaditve, katerih položaj ni urejen, zaradi svoje nezakonitosti povzročile odhodke v škodo SKP, ki so nastali zaradi stalnih nevarnosti neupravičenih izplačil skladov, katerih finančne posledice je nemogoče natančno izračunati. Tako naj bi bila metoda izračuna finančnega popravka, ki temelji na vrednosti pravic za zasaditev, ustrezna in naj ne bi bila samovoljna ter naj bi imela pravno podlago. V bistvu Komisija trdi, da ni mogla upoštevati odhodkov, ki so nastali z zasaditvami, katerih položaj je bil nepravilno urejen na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, in da je bila metoda, ki jo je Komisija uporabila, primerna za odpravo te težave.
182 Prvič, treba je opozoriti, da je Komisija v svojih stališčih z dne 18. februarja 2009 navedla, da je na podlagi člena 31 Uredbe št. 1290/2005 lahko predlagala, naj se iz financiranja Unije izključi del odhodkov, ki jih je financiral EKJS. Vendar je v tej fazi postopka vso pozornost usmerila na problematiko vinske trte, ki je bila nezakonito zasajena pred 1. septembrom 1998. V teh pisnih stališčih je namreč Komisija na kratko opisala nepravilnosti, ki naj bi nastale med postopkom ureditve položaja z odstopanji iz člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, ne da bi omenila nadzor nad odhodki, ki so nastali z nezakonito zasajenimi vinskimi trtami in njihovimi možnimi učinki na financiranje Unije.
183 Drugič, iz zapisnika dvostranskega srečanja z dne 14. septembra 2009 izhaja, da se je Komisija sklicevala na informativno srečanje, ki naj bi potekalo pri pogajanju o reformi skupne ureditve trga za vino (v nadaljevanju: SUT za vino), katerega rezultat naj bi bil člen 86 Uredbe št. 479/2008 in med katerim naj bi bila predstavljena tudi stališča njenih služb. Iz dvostranskega srečanja naj bi izhajalo, da ker ureditev položaja vinskih trt, ki so bile nezakonito zasajene pred 1. septembrom 1998 na podlagi člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, ni v skladu z ureditvijo Unije, naj bi bil finančni popravek določen v skladu z določbami člena 86 Uredbe št. 479/2008. Tako stališče naj bi omogočilo ureditev položaja teh zasaditev, „čeprav je imela narava neskladnosti nepretrgane učinke na trg vina, odkar so bile ugotovljene nepravilne zasaditve“. Poleg tega iz tega zapisnika izhaja tudi, da je Komisija priznala, da bi ponavljajoča uporaba popravka po 31. decembru 2009 lahko privedla do obvezne izkrčitve nezakonito zasajenih vinskih trt in tudi da je želela doseči sporazum s Helensko republiko glede stališča, ki so ga predlagale njene službe, da bi „razpravo omejila“ zlasti na določitev podatkov v zvezi z obsegom nezakonitih zasaditev in na vrednost pravic do zasaditve, ki služijo kot osnova za izračun finančnega popravka.
184 Tako je Komisija med dvostranskim srečanjem 4. junija 2009 predlagala stališče, ki ga je predložila v odobritev Helenski republiki, da bi se posledice nepravilnosti glede odstopanj iz člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999 rešile z naložitvijo plačila zneska, ki je enakovreden taksi, ki je določena v členu 86(1) Uredbe št. 479/2008 kot nadomestilo za ureditev položaja nezakonito zasajenih vinskih trt.
185 Tretjič, v uradnem sporočilu z dne 26. avgusta 2010 je Komisija ohranila svoje stališče glede nespoštovanja prepovedi zasaditve vinskih trt brez pravice do zasaditve in glede neskladnosti uporabe, v tem primeru člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999 z ureditvijo Unije. Helensko republiko je obvestila o svoji odločitvi, da bo glede na člen 86(1) Uredbe št. 479/2008 predlagala enkratni, in ne ponavljajoči finančni popravek, kljub nepretrganim učinkom na trg vina. Nato je preučila nepravilnosti glede neskladnosti uporabe odstopanj iz člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999. S tem se je Komisija izrecno odpovedala, da bo določila finančni popravek za odhodke, ki jih bodo financirali skladi in ki bodo nastali z odkritimi nepravilnostmi.
186 Četrtič, v zbirnem poročilu je Komisija ocenila, da je bila zlasti zaradi nemožnosti izračuna natančnega finančnega učinka nepravilnosti, ki so bile ugotovljene pri izvajanju člena 2(3) Uredbe št. 1493/1999, metoda, ki temelji na vrednosti pravic za zasaditev, ustrezna za izračun finančnega popravka glede na stalno nevarnost, ki jo za sklade pomenijo nezakonita plačila zaradi neurejenega položaja površin, ker so postopki potrditve obračunov v nekaterih primerih nadomestili ureditev položajev iz člena 86(1) Uredbe št. 479/2008 (točka 7.2.3 zbirnega poročila).
187 Vendar je, čeprav je Komisija s tem priznala, da ni bilo mogoče natančno izračunati finančnega učinka ugotovljenih nepravilnosti, treba ugotoviti, da so ji, preden je poslala svoja stališča z dne 18. februarja 2009, grški organi predložili podatke, na podlagi katerih je bilo mogoče določiti površine, katerih položaj je bil urejen v skladu s členom 2(3) Uredbe št. 1493/1999 za vsako posamezno prefekturo. Taka ugotovitev lahko ovrže trditev Komisije, ker bi, v nasprotju s tem, kar trdi, na podlagi tako posredovanih podatkov lahko grške organe zaprosila, da za vsako posamezno prefekturo določijo parcele, katerih položaj je bil nezakonito urejen, in pomoči, ki so bile izplačane za te parcele v okviru SUT za vino, ali vsaj celotni znesek pomoči, ki so bile v tem okviru nezakonito izplačane za vsako posamezno prefekturo.
188 Iz ugotovitev iz točk od 182 do 187 zgoraj je razvidno, da Komisija med postopkom potrditve obračuna ni nameravala oceniti odhodkov, ki so jih financirali skladi in ki so nastali pri ugotovljenih nezakonitostih, čeprav – v nasprotju s tem, kar trdi – ni bilo nujno, da ni bilo mogoče izračunati teh finančnih posledic.
189 Zato je treba drugi ugovor Komisije zavrniti.
190 Na tretjem mestu Komisija trdi, da naj bi bila metoda izračuna finančnega popravka, ki temelji na vrednosti pravice do zasaditve, primerna, ker se tako povprečni znesek za nadomestilo izgub, ki bodo nastale skladu, lahko določi glede na vrednost pravic za zasaditev, ki se uporabi za izračun takse za ureditev položaja. Navaja tudi, da brez poznavanja zneska pomoči, ki bodo dodeljene v prihodnosti, ni mogla izvesti svoje ustaljene prakse glede povprečnih finančnih popravkov in se je lahko oprla le na vrednost pravice za zasaditev.
191 Prvič, treba je napotiti na točke od 182 do 187 zgoraj, iz katerih je razvidno, da Komisija ni nameravala določiti zneska izgub za sklade, ki so nastale z vinskimi trtami, katerih položaj je bil nepravilno urejen na podlagi člena 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, čeprav je imela na voljo podatke, na podlagi katerih bi to lahko storila v okviru postopka potrditve obračuna, določenega v členu 31(1) Uredbe št. 1290/2005. Poleg tega trditev glede neupoštevanja stopnje pomoči, ki bo lahko dodeljena v prihodnosti, ni upoštevna, ker je bilo na podlagi podatkov, ki so jih predložile grške oblasti, mogoče določiti parcele, ki so v 24 mesecih pred pisnimi stališči z dne 18. februarja 2009 nezakonito dobile pomoči v skladu s pravilom iz člena 31(4)(a) Uredbe št. 1290/2005, kar je Komisija tudi priznala na obravnavi.
192 Drugič, treba je pojasniti, da čeprav Komisija res ni mogla natančno določiti zneska nezakonito plačane pomoči zaradi vinskih trt, katerih položaj je bil nepravilno urejen v skladu s členom 2(3)(a) Uredbe št. 1493/1999, bi lahko uporabila finančne popravke, ki jih določajo smernice, tako da bi v vsaki prefekturi kot osnovo za izračun uporabila pomoči, ki so bile izplačane v okviru SUT za vino za vse pridelovalce, in odstotek popravka, ki ga je ocenila kot primernega.
193 Zato je treba tretji ugovor Komisije zavrniti.
194 Na četrtem mestu Komisija navaja dejstvo, da naj bi uporaba člena 86 Uredbe št. 479/2008 omogočila, da se položaj nezakonito zasajenih vinskih trt uredi enako kot da se plača taksa za ureditev položaja, pri čemer bi bili lahko nato vinogradniki upravičeni do pomoči.
195 Ta trditev je pravno napačna iz dveh razlogov.
196 Najprej, treba je ugotoviti, da na dan, ko je bil izveden finančni popravek, in sicer na dan izpodbijane odločbe, to je 22. junij 2012, na podlagi člena 86(1) Uredbe št. 479/2008 ni bilo več mogoče urediti položaja nezakonito zasajenih vinskih trt, saj je bil rok za ukrep, ki ga določa ta določba, 31. december 2009, kar je Komisija sicer izrecno priznala na obravnavi.
197 Dalje, treba je navesti, da je bila ureditev položaja na podlagi člena 86(1) Uredbe št. 479/2008 mogoča le, če je pridelovalec zadevni državi članici plačal takso, ki je bila predpisana v zadevni državi članici. Nobena določba te uredbe pa, nasprotno, ne določa možnosti, da se položaj nezakonito zasajenih vinskih trt uredi tako, da zadevna država članica Komisiji v okviru postopka potrditve obračunov plača znesek, enakovreden tej taksi, glede na to, da pridržanje iz člena 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 ne more imeti takšnega obsega (glej točke od 175 do 179 zgoraj).
198 Zato ni mogoče zakonito trditi, da je s finančnim popravkom, ki ga sestavlja plačilo zneska, ki ga zadevna država članica po 31. decembru 2009 plača Komisiji in je enakovreden taksi iz člena 86 Uredbe št. 479/2008, mogoče urediti položaj nezakonito zasajenih vinskih trt, če Komisija ne more izkazati, da je taka sprememba ureditve položaja mogoča na podlagi katerega koli pravnega akta Unije.
199 Zato je treba četrti ugovor Komisije zavrniti.
200 Iz točk od 159 do 199 zgoraj izhaja, da je peti tožbeni razlog tožbe utemeljen, saj je Komisija uporabila finančni popravek, ki se ne nanaša na odhodke, ki so jih financirali skladi, in to glede na stališče, ki nima nobene pravne podlage (glej točke od 175 do 179 zgoraj) ter ki je neposredno v nasprotju s členom 31 Uredbe št. 1290/2005 in s členom 86(1), drugi pododstavek, Uredbe št. 479/2008 (glej točke od 163 do 165, 176 in 177 zgoraj).
201 Zato je treba izpodbijani sklep razglasiti za ničen v delu, v katerem za Helensko republiko določa enkratni finančni popravek v sektorju vina, v preostalem delu pa je treba tožbo zavrniti, ne da bi bilo treba odločati o tretjem, četrtem in šestem tožbenem razlogu.
Stroški
[…] (ni prevedeno)
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (peti senat)
razsodilo:
1. Izvedbeni sklep Komisije z dne 22. junija 2012 o izključitvi nekaterih odhodkov držav članic iz naslova Jamstvenega oddelka Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada (EKUJS), Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) iz financiranja Evropske unije (2012/336/EU) se razglasi za ničen v delu, v katerem za Helensko republiko določa enkratni finančni popravek v sektorju vina.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Dittrich | Schwarcz | Tomljenović |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 10. julija 2014.
Podpisi