Zadeva T‑235/12
CEDC International sp. z o.o.
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu
(znamke in modeli) (UUNT)
„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava tridimenzionalne znamke Skupnosti – Oblika travne bilke v steklenici – Prejšnja nacionalna tridimenzionalna znamka – Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke – Člena 75 in 76(1) in (2) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Prva predložitev dokazov šele pred odborom za pritožbe – Diskrecijska pravica na podlagi člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 – Obveznost obrazložitve“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 11. decembra 2014
1. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Preizkus dejstev glede na dokaze, ki so bili prvič predloženi pred njim – Izključitev
(Poslovnik Splošnega sodišča, člen 135(4); Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)
2. Znamka Skupnosti – Postopkovne določbe – Obrazložitev odločb – Člen 75, prvi stavek, Uredbe št. 207/2009 – Enak obseg kot člen 296 PDEU – Uporaba implicitne obrazložitve s strani odbora za pritožbe – Dopustnost
(člen 296 PDEU; Uredba Sveta št. 207/2009, člen 75, prvi stavek)
3. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu – Preizkus s strani odbora za pritožbe – Obseg – Dejstva in dokazi, ki v utemeljitev ugovora niso bili predloženi v roku, ki je bil določen v ta namen – Upoštevanje – Diskrecijska pravica odbora za pritožbe – Obveznost obrazložitve odbora za pritožbe
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 42(2) in 76(2))
4. Znamka Skupnosti – Pripombe tretjih oseb in ugovor – Preizkus ugovora – Dokaz o uporabi prejšnje znamke – Resna in dejanska uporaba – Merila presoje – Tridimenzionalne znamke
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 42(2))
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odprava pomanjkljivosti v obrazložitvi med sodnim postopkom – Nedopustnost
(člen 296 PDEU)
6. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu – Preizkus s strani odbora za pritožbe – Obseg – Dejstva in dokazi, ki v utemeljitev ugovora niso bili predloženi v roku, ki je bil določen v ta namen – Upoštevanje – Diskrecijska pravica odbora za pritožbe – Neobstoj nasprotne določbe – Dokaz o uporabi prejšnje znamke
(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 42, od (1) do (3), in 76(2); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 22(2))
7. Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Pritožba zoper odločbo oddelka za ugovore pri Uradu – Preizkus s strani odbora za pritožbe – Obseg – Dejstva in dokazi, ki v utemeljitev ugovora niso bili predloženi v roku, ki je bil določen v ta namen – Upoštevanje – Pogoji
(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 76(2); Uredba Komisije št. 2868/95, člen 1, pravilo 22(2))
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 25.)
2. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke 42, 96 in 97.)
3. Iz besedila člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti izhaja, da je po splošnem pravilu ter če ni nasprotne določbe, predložitev dejstev in dokazov strank mogoča tudi po izteku rokov, ki za tako predložitev veljajo na podlagi določb Uredbe št. 207/2009, in da tako Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) nič ne prepoveduje, da upošteva dejstva in dokaze, ki so prepozno navedeni ali predloženi, torej po roku, ki ga je določil oddelek za ugovore in morebiti prvič pred odborom za pritožbe. Člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 s tem, da pojasnjuje, da se Urad „lahko“ odloči, da ne bo upošteval prepozno navedenih ali predloženih dejstev ali dokazov, Uradu daje široko diskrecijsko pravico, pri čemer mora v zvezi s tem obrazložiti svojo odločitev glede tega, ali jih bo upošteval.
Razlogi pravne varnosti in dobrega upravljanja govorijo v prid diskrecijske pravice Urada za namene upoštevanja dejstev in dokazov, ki so jih stranke prepozno navedle ali predložile. Taka pravica namreč vsaj pri postopku z ugovorom prispeva k preprečevanju tega, da bi bile predmet registracije znamke, katerih uporaba bi se lahko nato uspešno izpodbijala v postopku za ugotavljanje ničnosti ali v postopku za ugotavljanje kršitev.
Iz besedila člena 76(2) Uredbe št. 207/2009 pa je razvidno, da prepozno navajanje dejstev ali predložitev dokazov ni tako, da bi stranki, ki tako ravna, podelilo brezpogojno pravico od Urada zahtevati upoštevanje takih dejstev ali dokazov. Morebitno upoštevanje navedenih dodatnih dokazov s strani Urada tako nikakor ne pomeni „usluge“ eni ali drugi stranki, ampak mora izražati rezultat objektivnega in obrazloženega izvrševanja diskrecijske pravice, ki jo člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 daje temu organu. Tako zahtevana obrazložitev je še toliko pomembnejša, kadar se Urad odloči, da ne bo upošteval prepozno predloženih dokazov.
Tako je lahko morebitno upoštevanje prepozno navedenih dokazov od Urada zlasti upravičeno takrat, kadar ta meni, da po eni strani prepozno predloženi dokazi na prvi pogled lahko vplivajo na izid pri njemu vloženega ugovora, in po drugi, kadar faza postopka, v kateri je prišlo do te prepozne predložitve, in njene okoliščine ne nasprotujejo temu upoštevanju.
(Glej točke od 44 do 46, 57, 60 in 62.)
4. Tridimenzionalnost znamke, nasprotuje statičnemu pogledu v dveh dimenzijah in narekuje dinamično dojemanje v treh dimenzijah. Upoštevni potrošnik lahko tako tridimenzionalno znamko načeloma dojema z več strani. Dokaze o uporabi take znamke je torej treba upoštevati ne kot ponazoritev njene vidnosti v dveh dimenzijah, temveč kot ponazoritev tega, kako jo upoštevni potrošnik dojema v treh dimenzijah. Iz tega sledi, da so lahko ponazoritve tridimenzionalne znamke s strani in od zadaj načeloma resnično upoštevne za namene presoje resne in dejanske uporabe navedene znamke in da se jih ne sme izločiti zgolj zato, ker ne pomenijo ponazoritev od spredaj.
(Glej točko 65.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 71 in 72.)
6. Člen 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti kot materialnopravna določba ne vsebuje nobene zahteve glede roka, ki se stranki, ki ugovarja, določi za predložitev dokaza o uporabi prejšnje znamke. Tako zavrnitev ugovora „zaradi neobstoja takega dokaza“ izhaja iz vsebinske presoje predloženega dokaza in ne iz nespoštovanja procesnega roka. Zato člen 42(2) in (3) Uredbe št. 207/2009 ne more vplivati na diskrecijsko pravico, ki jo člen 76(2) te uredbe daje Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) glede odločitve, ali je treba upoštevati dokaze, ki so mu bili prepozno predloženi.
Pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti pa določa, da če mora stranka, ki ugovarja, predložiti dokaz o uporabi ali pokazati, da obstajajo ustrezni razlogi za neuporabo, jo Urad pozove, naj zahtevani dokaz priskrbi v roku, ki ji ga določi. Če ugovarjajoča stranka takšnega dokaza ne priskrbi pred iztekom roka, Urad ugovor zavrže.
Čeprav je v zvezi s tem iz besedila pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95 jasno razvidno, da mora Urad po uradni dolžnosti ugotoviti neobstoj resne in dejanske uporabe prejšnje znamke, če v roku, ki ga določi, ni predložen noben dokaz o uporabi zadevne znamke, pa do takšnega sklepa ni mogoče priti, kadar so bili dokazi o takšni uporabi predloženi v navedenem roku. V tem primeru in razen če se ne izkaže, da so navedeni dokazi popolnoma neupoštevni za namene dokazovanja resne in dejanske uporabe znamke, se postopek nadaljuje. Tako mora Urad zlasti, kot določa člen 42(1) Uredbe št. 207/2009, pozvati stranke, tolikokrat kot je to potrebno, da vložijo pripombe glede obvestil, ki jim jih je poslal, ali o navedbah drugih strank. Če je v takih okoliščinah naknadno ugotovljen neobstoj resne in dejanske uporabe prejšnje znamke, to ni posledica uporabe pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95, ki je v bistvu postopkovna določba, temveč izključno materialnopravne določbe iz člena 42(2) Uredbe št. 207/2009.
Iz navedenega med drugim izhaja, da je predložitev dodatnih dokazov o uporabi znamke poleg dokazov, ki so že bili predloženi v roku, ki ga je Urad določil na podlagi pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95, mogoča tudi po izteku navedenega roka in da Uradu nič ne prepoveduje, da upošteva prepozno vložene dodatne dokaze na podlagi diskrecijske pravice, ki mu jo daje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009. Zato je treba skleniti, da pravilo 22(2) Uredbe št. 2868/95 ne preprečuje odboru za pritožbe, da bi uporabil diskrecijsko pravico, ki mu jo daje člen 76(2) Uredbe št. 207/2009 za morebitno upoštevanje dodatnih dokazov, ki so bili prvič predloženi pred njim.
(Glej točke od 76 do 78 in od 82 do 86.)
7. V okviru izvrševanja diskrecijske pravice Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) za namene morebitnega upoštevanja prepozno predloženih dokazov se zahteva, da dokazi, predloženi po roku, ki ga je določil oddelek za ugovore, niso prvoten in edini dokaz o uporabi, pač pa mora iti za tako imenovane „dopolnilne“ ali „dodatne“ dokaze k upoštevnim dokazom, ki so bili predloženi v roku. V zvezi s tem se ne zahteva materialne povezave med dodatnimi dokazi in predhodno predloženimi dokazi, temveč njihova upoštevnost za izid postopka pred Uradom.
Poleg tega se za morebitno upoštevanje dodatnih dokazov o uporabi znamke, ki so bili predloženi po izteku roka iz pravila 22(2) Uredbe št. 2868/95 za izvedbo Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti, ne zahteva nujno, da zainteresirana stranka ni mogla predložiti teh dokazov v navedenem roku.
(Glej točke 89, 90 in 95.)