Tožba, vložena 18. aprila 2011 - Staelen proti varuhu človekovih pravic

(Zadeva T-217/11)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Claire Staelen (Bridel, Luksemburg) (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Tožena stranka: Evropski varuh človekovih pravic

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

-    varuhu naloži, naj tožeči stranki plača 559.382,13 EUR neto za povrnitev v preteklosti nastale premoženjske škode skupaj z zamudnimi obrestmi, izračunanimi na podlagi obrestne mere Evropske centralne banke in povečanimi za dve točki;

-    varuhu naloži, naj v pokojninski sklad Skupnosti vplača prispevke za pokojninsko zavarovanje v korist tožeče stranke, ki ustrezajo osnovnim plačam, izračunanim za obdobje od junija 2005 do aprila 2011, in sicer na podlagi skupnega zneska 482.225,97 EUR;

-    varuhu naloži, naj tožeči stranki mesečno, od maja 2011 do marca 2026, izplačuje neto zneske, ki ustrezajo plačam uradnikov iz funkcionalne skupine AD - izhajajoč iz naziva AD 9, razred 2, drugo leto, ob upoštevanju običajne kariere uradnika istega razreda - skupaj z ustreznimi prispevki za pokojninsko zavarovanje v korist tožeče stranke in prispevki za zdravstveno zavarovanje;

-    varuhu naloži, naj tožeči stranki plača 50.000 EUR za povrnitev nepremoženjske škode;

-    varuhu naloži plačilo vseh stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

V utemeljitev tožbe tožeča stranka navaja štiri tožbene razloge:

1.    Prvi tožbeni razlog je to, da niso bile izvedene vse preiskave, ki bi bile utemeljene za razjasnitev vseh morebitnih nepravilnosti pri vodenju spisa tožeče stranke s strani Evropskega parlamenta. Tožeča stranka toženi stranki očita nepravilno ravnanje in posledično kršitev člena 3(1) Sklepa Evropskega parlamenta z dne 9. marca 1994 o pravilih in splošnih pogojih, ki urejajo opravljanje funkcije varuha človekovih pravic (94/262/ESPJ, ES, Euratom) (UL L 113, 1994, str. 15).

2.    Drugi tožbeni razlog je očitna napaka pri presoji, ker naj bi tožena stranka prekoračila diskrecijsko pravico, s katero razpolaga pri preizkusu utemeljenosti pritožbe, in ker naj bi pri opravljanju svojih nalog storila napako, zaradi katere naj bi tožeči stranki nastala škoda.

3.    Tretji tožbeni razlog je neobstoj nepristranskosti, objektivnosti in neodvisnosti, ravnanje v slabi veri in zloraba pooblastil, ker naj bi tožena stranka, prvič, sklenila dogovor z Evropskim parlamentom, in drugič, ker naj bi se neupravičeno izognila osrednjim vprašanjem glede vložene pritožbe.

4.    Četrti tožbeni razlog je kršitev načel skrbnega ravnanja in dobrega upravljanja. Tožeča stranka toženi stranki očita, prvič, da ni upoštevala vseh elementov, ki bi pri preučitvi položaja tožeče stranke lahko vplivali na njeno odločitev, drugič, da ni želela posredovati dokumentov, na podlagi katerih je tožena stranka sprejela svojo odločitev, in tretjič, da je prekoračila razumno trajanje postopka.

____________