Zadeva T‑116/20
Società agricola Vivai Maiorana Ss in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 29. septembra 2021
„Kmetijstvo – Uredba (EU) 2016/2031 – Ukrepi varstva pred škodljivimi organizmi rastlin – Seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo – Prag, od katerega ima navzočnost nadzorovanega nekarantenskega škodljivega organizma za Unijo na rastlinah za saditev nesprejemljive gospodarske učinke – Izvedbena uredba (EU) 2019/2072 – Poklicna združenja – Ničnostna tožba – Procesno upravičenje – Dopustnost – Sorazmernost – Obveznost obrazložitve“
1. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Neposredno nanašanje – Merila – Izvedbena uredba Komisije o določitvi seznama nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo – Uredba, ki določa tudi pragove navzočnosti takih organizmov na rastlinah za saditev – Tožba družbe trsnice in reprezentativnih združenj kmetov, ki delajo v različnih kmetijskih panogah – Neposredno nanašanje različnih delov Priloge IV k izpodbijani uredbi na vsako od tožečih strank
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Izvedbena uredba Komisije 2019/2072, Priloga IV, deli A, B, C, F, I in J)
(Glej točke 32, od 34 do 39, 41, 42, od 45 do 50 in 54.)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Pogoji dopustnosti – Pravni interes – Tožba, s katero mora biti mogoče, da tožeča stranka pridobi korist
(člen 263 PDEU)
(Glej točko 56.)
3. Kmetijstvo – Usklajevanje zakonodaj – Režim za zdravje rastlin – Ukrepi varstva pred škodljivimi organizmi rastlin – Uredba 2016/2031 – Izvajanje Uredbe 2016/2031 z Izvedbeno uredbo 2019/2072 – Izvedbena uredba Komisije o določitvi seznama nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo – Uredba, ki določa tudi pragove navzočnosti takih organizmov na rastlinah za saditev – Obveznost izvajalcev poslovnih dejavnosti, da z gensko selekcijo sanirajo rastline za saditev – Neobstoj
(člen 263 PDEU; Uredba 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 36(e) in (f) ter 37(8); Izvedbena uredba Komisije 2019/2072, Priloga IV, deli A, B, C, F, I in J; Direktiva Sveta 2000/29; Sklep Sveta 2004/869)
(Glej točke 81, od 85 do 92, 94, od 96 do 98, 101, 103, 104, od 109 do 111, od 113 do 121, od 123 do 130 in od 141 do 143.)
4. Kmetijstvo – Usklajevanje zakonodaj – Režim za zdravje rastlin – Ukrepi varstva pred škodljivimi organizmi rastlin – Uredba 2016/2031 – Izvajanje Uredbe 2016/2031 z Izvedbeno uredbo 2019/2072 – Izvedbena uredba Komisije o določitvi seznama nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov za Unijo – Uredba, ki določa tudi pragove navzočnosti takih organizmov na rastlinah za saditev – Kršitev Uredbe 2018/848 – Neobstoj
(člen 263 PDEU; uredbi 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, člena 36(e) in (f) ter 37(8), in 2018/848 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 13; Izvedbena uredba Komisije 2019/2072, Priloga IV, deli A, B, C, F, I in J)
(Glej točke od 132 do 139.)
Povzetek
Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za Unijo so škodljivi organizmi (predvsem gre za žuželke, glive in bakterije), ki se širijo predvsem prek nekaterih rastlin in katerih navzočnost na navedenih rastlinah ima škodljiv gospodarski učinek na njihovo uporabo. Kot določa med drugim Uredba o zdravju rastlin,(1) so vnos nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na ozemlje Unije in njihovi premiki po njem na zadevnih rastlinah za saditev prepovedani, kadar pojavnost teh organizmov presega določen prag. Komisija je Prilogi IV k Izvedbeni uredbi 2019/2072(2) sestavila seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov in določila tudi pragove največje navzočnosti takih organizmov.
Družba trsnica in dve reprezentativni združenji kmetov, ki delajo v različnih kmetijskih panogah(3) (v nadaljevanju: skupaj: tožeče stranke), so med drugim menili, da z določitvijo pragov navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na 0 % za rastline, navedene v delih A, B, C, F, I in J(4) te priloge IV, nastanejo obveznosti sanacije zadevnih sort, kar ima škodljive posledice za biotsko raznovrstnost in povzroči pretirane stroške sanacije izvajalcem poslovnih dejavnosti.
Splošno sodišče je vsaki od teh strank priznalo procesno upravičenje za razglasitev ničnosti različnih delov zgoraj navedene priloge IV in zavrnilo tožbo tožečih strank za razglasitev ničnosti te priloge, s čimer je tako prvič odločilo o postavljenih pravnih vprašanjih.
Presoja Splošnega sodišča
Na prvem mestu, tožeče stranke so trdile, da dejstvo, da Komisija ni upoštevala negativnega učinka postavljenih pragov na biotsko raznovrstnost in stroškov, naloženih zadevnim izvajalcem poslovnih dejavnosti, pomeni predvsem kršitev Uredbe o zdravju rastlin. Splošno sodišče je za zavrnitev tega tožbenega razloga najprej znova preučilo škodljive organizme in pragove, zaradi katerih je bila sprejeta Priloga IV k izpodbijani izvedbeni uredbi. Ker je nato presodilo, da je določitev spornih pragov povzročila napačno dojemanje obveznosti, ki jih imajo zadevni izvajalci poslovnih dejavnosti, je zlasti odločilo, nasprotno, da Priloga IV, del C, k izpodbijani uredbi izvajalcem poslovnih dejavnosti ne nalaga obveznosti, da izvajajo metode sanacije z gensko selekcijo, kot so namigovale tožeče stranke. Nazadnje, Splošno sodišče je ugotovilo, da so v več direktivah, ki urejajo trženje rastlin za saditev, določbe o odstopanju, katerih namen je spodbujati gensko raznovrstnost.
Na drugem mestu, tožeče stranke so menile, da določitev praga navzočnosti nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov na 0 % za avtohtone sorte rastlin krši Mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo.(5) Po njihovem mnenju je genska selekcija, zahtevana v spornih delih Priloge IV k izpodbijani izvedbeni uredbi za zahtevano sanacijo, odvzela bistvo pravicam kmetov, določenim v tej mednarodni pogodbi, do shranjevanja, uporabe, izmenjave ter prodaje semena in drugega razmnoževalnega materiala. Ker je Splošno sodišče med drugim ugotovilo, da ta tožbeni razlog temelji na isti napačni premisi kot prvi, s katerim se je predlagal neobstoj obveznosti sanacije za zadevne izvajalce poslovnih dejavnosti, je ta drugi tožbeni razlog zavrnilo.
Na zadnjem mestu, Splošno sodišče je v zvezi s tožbenim razlogom, ki se je nanašal na kršitev Uredbe 2018/848,(6) odločilo, da člen 13 Uredbe 2018/848 ne vzbuja dvoma o zakonitosti določitve spornih pragov, temveč kot izjemo in v strogo opredeljenem okviru dopušča trženje rastlinskega razmnoževalnega materiala iz ekološkega heterogenega materiala brez izpolnjevanja zahtev, ki so določene v direktivah, ki urejajo trženje. Ker se na to določbo ni mogoče sklicevati za izpodbijanje zakonitosti zgoraj navedenih pragov, je bilo zato treba ta tretji tožbeni razlog zavrniti.