Tožba, vložena 23. decembra 2009 - Toshiba proti Komisiji

(Zadeva T-519/09)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Tožeča stranka: Toshiba Corp. (zastopniki: J. MacLennan, Solicitor, A. Schulz, J. Jourdan in P. Berghe, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi tožeče stranke

Odločba Evropske komisije v zvezi s postopki po členu 81 ES (člen 101 PDEU) in po členu 53 EGP v zadevi COMP/39.129 - energetski transformatorji naj se razglasi za nično v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

odpravi naj se globo, ki je bila naložena tožeči stranki;

podredno, v primeru da se izpodbijani odločbi delno ali v celoti ugodi, naj se globa, naložena tožeči stranki, zniža;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov, ki so nastali tožeči stranki v tem postopku;

sprejme naj se kakršen koli drug ukrep za izvršitev sodbe Sodišča.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka s to tožbo predlaga razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 7. oktobra 2009 (zadeva št. COMP/39,129 - energetski transformatorji) v delu, v katerem je Komisija ugotovila, da je tožeča stranka zaradi sodelovanja pri sporazumu o delitvi trgov, s katerim so se evropski in japonski proizvajalci energetskih transformatorjev na podlagi "gentlemanskega sporazuma" odločili, da bodo spoštovali domače trge drug drugega in da na njih ne bodo prodajali, odgovorna za kršitev člena 81 ES in člena 53 EGS. Tožeča stranka podredno predlaga znižanje globe, ki ji je bila naložena.

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge.

Prvič, tožeča stranka navaja, da Komisija ni uspela pravno zadostno dokazati obstoja "gentlemanskega sporazuma" in njenega sodelovanja pri tem sporazumu, ali kakršnega koli sporazuma oziroma usklajenega ravnanja med evropskimi in japonskimi proizvajalci energetskih transformatorjev.

Drugič, tožeča stranka trdi, da Komisija ni uspela določiti sodne pristojnosti za domnevni "gentlemanski sporazum", tudi če bi bil ta quod non dokazan. Tožeča stranka trdi, da tak sporazum zaradi visoko postavljenih meril za vstop na trg ne bi mogel imeti neposrednega in bistvenega učinka na konkurenco v EU ali vpliva na vzorce trgovanja med državami članicami.

Tožeča stranka v tretjem tožbenem razlogu, ki ga navaja podredno, trdi, da je Komisija napačno odločila v zvezi s trajanjem kršitve in sodelovanjem tožeče stranke pri tej kršitvi. Tožeča stranka navaja, da Komisija ni uspela dokazati, da so nekateri sestanki imeli protikonkurenčni cilj ali učinek in da je tožeča stranka z udeležbo na teh sestankih kršila evropsko konkurenčno pravo.

Tožeča stranka dalje podredno navaja, da je Komisija, s tem da je določila osnovni znesek globe, naložene tožeči stranki, napačno uporabila pravo in napačno ugotovila dejansko stanje. Prvič, tožeča stranka navaja, da je Komisija, s tem da je uporabila metodologijo, določeno v Smernicah o načinu določanja glob, napačno izbrala referenčno leto za izračun vrednosti prodaj tožeče stranke. Poleg tega je Komisija po mnenju tožeče stranke, s tem da ni upoštevala visoko določenih meril za vstop na evropski trg in, s tem da je domnevala, da bi družba Toshiba na trgu EGS lahko dosegla enak tržni delež, kot ga ima na svetovnem trgu, storila očitno napako pri presoji. Tožeča stranka prav tako navaja, da je Komisija napačno razlagala člen 18 Smernic o načinu določanja glob, zato da bi upravičila ugotavljanje vrednosti prodaj tožeče stranke v EGP na podlagi njenih prodaj po celem svetu, namesto da bi upoštevala le trge, ki jih je prizadela domnevna kršitev. Tožeča stranka zato meni, da je globa, ki ji je bila naložena, nesorazmerna.

____________