Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Ufficio del Giudice di pace di Rimini (Italija) 7. marca 2022 – BL/Presidenza del Consiglio dei Ministri
(Zadeva C-190/22)
Jezik postopka: italijanščina
Predložitveno sodišče
Ufficio del Giudice di pace di Rimini
Stranki v postopku v glavni stvari
Tožeča stranka: BL
Tožena stranka: Presidenza del Consiglio dei Ministri
Vprašanja za predhodno odločanje
1. [Ali] pravo Unije, zlasti členi 15, 20, 30 in 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, določbi 2 in 4 Okvirnega sporazuma ETUC-UNICE-CEEP o delu za določen čas iz Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 19991 , temeljno načelo neodvisnosti in neodstavljivosti evropskih sodnikov, kot so razloženi v sodni praksi Sodišča Evropske unije v sodbi UX/Governo della Repubblica italiana (EU:C:2020:572), nasprotujejo nacionalnemu predpisu, kakršen je člen 29 zakonske uredbe št. 116 z dne 13. julija 2017 (v nadaljevanju: zakonska uredba št. 116/2017), ki brez objektivnih razlogov diskriminira tožečo stranko – mirovnega sodnika, glede pogojev dela primerljivih poklicnih sodnikov, ob upoštevanju naslednjega dejanskega stanja:
- tožeča stranka, ki je od leta 2002 neprekinjeno mirovni sodnik, še nima 70 let, vendar jih bo dopolnila leta 2022, na datum 15. avgusta 2017 pa še ni imela več kot 16 let delovne dobe kot častni sodnik;
- zato, čeprav sme v skladu z nacionalnim predpisom (člen 29(1) zakonske uredbe št. 116/2017) še naprej opravljati pravosodno funkcijo, dokler ne dopolni 70 let, tožeča stranka ne more sodelovati na prvem postopku ocenjevanja za potrditev uvrstitve na zaprti seznam častnih sodnikov, ki ga bo vrhovni sodni svet razpisal do konca leta 2022, kot je določeno v členu 29(3) zakonske uredbe št. 116/2017;
- nadaljnja posledica tega je, da tožeča stranka, ki ne more več predložiti vloge za sodelovanje v postopku ocenjevanja za potrditev uvrstitve na zaprti seznam, ki bo leta 2022, potem ko ji je funkcija prenehala 31. decembra 2021, ker je dopolnila 68 let, na podlagi prej veljavne ureditve, od 1. januarja 2022 ne more več opravljati funkcije, ker novi predpisi, ki sicer določajo, da sme oseba, ki je opravljala funkcijo na datum 15. avgusta 2017, funkcijo opravljati do dopolnjenega 70. leta, določajo tudi, da funkcije ne morejo več opravljati osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev za predložitev vloge za ponovno potrditev (člen 29(9) zakonske uredbe št. 116/2017);
- na podlagi zgoraj navedene nacionalne zakonodaje bo tožeča stranka od italijanske vlade prejela samo odškodnino v višini od 1500 do 2500 EUR na leto za vsako leto opravljanja funkcije glede na število opravljenih obravnav v letu, do največ 50.000 EUR, pri čemer se mora odpovedati vsem plačnim pravicam, regulativnim pravicam in pravicam do plačila prispevkov, ki jih zahteva v postopku, ki teče pri TAR Emilia Romagna (deželno upravno sodišče za Emilijo - Romanjo, Italija), in ki jih za pravosodno funkcijo, ki se je opravljala v svojstvu zaposlenega, vendar je italijanska vlada ne priznava kot take, zagotavlja pravo Unije, vključno s plačilom prispevkov iz delovnega razmerja in s tem povezanih socialnovarstvenih pravic;
- TAR Emilia Romagna (deželno upravno sodišče za Emilijo - Romanjo) je z začasnim ukrepom z dne 9. februarja 2022 z uporabo sodbe UX Sodišča Evropske unije ter v nasprotju z nacionalno zakonodajo in mnenjem vrhovnega sodnega sveta z dne 16–17. februarja 2022 odločilo, da mirovni sodnik [tožeča stranka] ponovno začne opravljati pravosodno funkcijo do 70. leta starosti;
- predsednik sodišča v Riminiju je ob upoštevanju začasnega ukrepa, ki ga je sprejelo TAR Emilia Romagna (deželno upravno sodišče za Emilijo - Romanjo), s sklepom z dne 1. marca 2022 odredil takojšnjo ponovno vključitev tožeče stranke v funkcijo;
- pri predložitvenem sodišču se iz naslova odškodnine za škodo, ker je italijanska vlada očitno in stalno kršila pravo Unije o pravnem statusu in pravicah častnih sodnikov, zahteva znesek, ki ustreza plači, ki bi jo morala tožeča stranka prejeti od 10. do 28. februarja 2022, v enaki višini kot primerljivi poklicni sodniki, na podlagi začasne odredbe TAR Emilia Romagna (deželno upravno sodišče za Emilijo - Romanjo) o ponovni vključitvi v funkcijo, vendar je v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ki kljub priznavanju neskladnosti s pravom Unije po eni strani izključuje vsako možnost ponovne vključitve v funkcijo, dokler tožeči častni sodnik, ki je 31. decembra 2021 zaradi začasnega sodnega ukrepa Consiglio di Stato (državni svet, Italija), sprejetega v nasprotju s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi UX, proti svoji volji prenehal opravljati funkcijo, ne dopolni 70 let, in po drugi strani odškodnino za škodo, ki jo je utrpela tožeča stranka, omejuje na pavšalno vsoto, ki je po zakonu vnaprej določena na bistveno nižji znesek od škode, ki je dejansko nastala zaradi oškodovanja pravic, zagotovljenih v skladu s pravom Unije?
2. Ali v primeru pritrdilnega odgovora na prvo vprašanje člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi s členom 267 PDEU, določbi 2 in 4 Okvirnega sporazuma ETUC-UNICE-CEEP o delu za določen čas iz Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 in temeljno načelo neodvisnosti in neodstavljivosti evropskih sodnikov nasprotujejo nacionalnemu predpisu – kakršen je člen 21 zakonske uredbe št. 116 z dne 13. julija 2017 –, po katerem italijanski državni organi iz postopka v glavni stvari, in sicer vrhovni sodni svet in ministrstvo za pravosodje, samodejno, brez kontradiktorne obravnave in disciplinskega postopka, ki je bil predviden pred začetkom veljavnosti zakonske uredbe št. 116/2017, razrešijo mirovnega sodnika iz predložitvene odločbe, ki je brez učinkovitega pravnega, ekonomskega in socialnega varstva in ki namerava uporabiti pravo Unije, kot ga je razložilo Sodišče Evropske unije v sodbi UX, ter zavrniti uporabo nacionalnih predpisov, ki nasprotujejo uporabi zahtevanega varstva?
3. Ali je, če je odgovor na prvi dve vprašanji pritrdilen, kršen pojem „pravna država“, opredeljen v členu 2(a) Uredbe (EU, Euratom) 2020/2092 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2020 o splošnem režimu pogojenosti za zaščito proračuna Unije1 , v nacionalnih okoliščinah italijanske države, v katerih:
- tožeča stranka, mirovni sodnik, in drugih 4769 častnih sodnikov, ki so že opravljali funkcijo na datum 15. avgusta 2017, med drugim ta predložitveni sodnik, nimajo pravnega, ekonomskega in socialnega varstva v skladu s pogoji dela, zagotovljenimi primerljivim poklicnim sodnikom, zato pravosodnih nalog ne morejo izvajati kot neodvisni in neodstavljivi sodniki;
- italijanska država in „delodajalec“, ministrstvo za pravosodje, državni parlament, vrhovni sodni svet, Suprema Corte di Cassazione (vrhovno kasacijsko sodišče, Italija) in Consiglio di Stato (državni svet) sistematično zavračajo priznanje primata prava Unije in uporabo sodne prakse Sodišča Evropske unije o pravni državi in pravicah, ki jih zakonodaja EU zagotavlja tožečemu mirovnemu sodniku in 4769 častnim sodnikom, ki opravljajo pravosodne funkcije v enakih pogojih kot poklicni sodniki;
- 4769 častnih sodnikov, med drugim ta predložitveni sodnik, razen tožeče stranke, ki so že bili v funkciji na dan 15. avgusta 2017, se bo moralo odpovedati vsem pravicam, ki jih zagotavlja pravo Unije, če želijo za nadaljevanje funkcije uspešno opraviti nov postopek ocenjevanja, da lahko obdržijo pravosodno funkcijo do dopolnjenega 70. leta starosti, čeprav so vsi zgoraj navedeni častni sodniki od vrhovnega sodnega sveta in ministrstva za pravosodje na podlagi zakonodaje, veljavne do 31. decembra 2021, prejeli potrditev funkcije do 31. maja 2024 oziroma do datuma samodejnega prenehanja funkcije zaradi starosti, pri čemer so po „stabilizaciji“ funkcije ostale razmere, ki škodujejo neodvisnosti in neodstavljivosti „stabiliziranih“ častnih sodnikov;
- finančni posegi v breme proračuna Unije za reformo civilnega in kazenskega sodstva v Italiji v smeri pravičnega in hitrega postopka, kot je opredeljen v načrtu za okrevanje in odpornost, ne določajo ukrepov v podporo častnim sodnikom in so predvsem usmerjeni v zaposlitev 16.500 upravnih uradnikov za določen čas kot „podpornega osebja uradov pravosodnih organov“, zaposlenih pri ministrstvu za pravosodje po enakih ekonomskih pogojih kot „stabilizirani“ častni sodniki, vendar jim je zagotovljena neodstavljivost na disciplinskem področju za celoten čas trajanja delovnega razmerja, ki častnim sodnikom ni zagotovljena niti po „stabilizaciji“?
4. Ali sta, če je odgovor na prva tri vprašanja pritrdilen, člen 278 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člen 160 Poslovnika Sodišča, nezakonita zaradi nasprotja s členi 2, 6 in 19 Pogodbe [o Evropski uniji], v delu, v katerem Sodišču ne omogočata, da bi v okviru postopkov za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU sprejelo začasne ukrepe, potrebne tudi za začasno zadržanje izvršitve nacionalnih zakonodajnih aktov, ki ogrožajo pravno državo in finančne interese Unije v skladu z načeli in pogojenostmi iz Uredbe 2020/2092?
____________
1 Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 5, zvezek 3, str. 368)-
1 UL 2020, L 433I, str. 1.