Pritožba, ki jo je 21. februarja 2013 vložila Cornelia Trentea zoper sodbo, ki jo je 11. decembra 2012 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-112/10, Trentea proti FRA

(Zadeva T-107/13 P)

Jezik postopka: angleščina

Stranki

Pritožnica: Cornelia Trentea (Barcelona, Španija) (zastopnika: L. Levi in M. Vandenbussche, odvetnika)

Druga stranka v postopku: Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA)

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

sodbo Sodišča za uslužbence z dne 11. decembra 2012 v zadevi F-112/10 razveljavi;

v skladu s tem razveljavi odločbo organa, pristojnega za sklepanje pogodb o zaposlitvi, z dne 5. junija 2010 o zavrnitvi prijave pritožnice za delovno mesto (ref. TA-ADMIN-AST 4-2009) in odločbo o imenovanju drugega kandidata; FRA naloži plačilo odškodnine za premoženjsko škodo, ki je nastala pritožnici in ustreza razliki med njeno trenutno plačo in plačo v nazivu AST 4 do upokojitvene starosti, vključno z vsemi dodatki, nadomestili in izravnavo pokojnine; in FRA naj se naloži plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo pritožnici, ki se ex aequo et bono oceni na 10.000 EUR; in

FRA naloži plačilo stroškov postopka na prvi stopnji in pritožbenega postopka.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja pet pritožbenih razlogov.

Prvi pritožbeni razlog se nanaša na kršitev pravil o dopustnosti pritožbenih razlogov: dopustnost trditev na obravnavi na prvi stopnji o neprisotnosti predstavnika odbora uslužbencev v izbirni komisiji - kršitev obveznosti obrazložitve prvostopenjskega sodišča. Pritožnica meni, da je Sodišče za uslužbence, prvič, kršilo prvi odstavek člena 43 Poslovnika Sodišča za uslužbence s tem, da naj ne bi upoštevalo tega, da naj bi zadevne trditve temeljile na dokumentih in informacijah, ki naj bi jih FRA navedla šele v postopku pred Sodiščem prve stopnje, in drugič, da Sodišče za uslužbence ni upoštevalo, da je treba ugotoviti, da so sporne trditve dopustne, ker naj bi bile tesno povezane z drugimi očitki, navedenimi v pisnem postopku. Tretjič, Sodišče za uslužbence naj bi vsekakor napačno in neutemeljeno ugotovilo, da te očitek ne spada med očitke, ki jih lahko Sodišče za uslužbence preizkusi po uradni dolžnosti.

Drugi pritožbeni razlog se nanaša na dejansko napako v zvezi s pisnimi preizkusi, zaradi česar naj bi Sodišče za uslužbence kršilo načelo enakega obravnavanja in izkrivljalo dokaze. Pritožnica meni, da je Sodišče za uslužbence napačno ugotovilo, da ni bilo dokazano ali celo zatrjevano, da so bila vprašanja v pisnem preizkusu enaka za vse kandidate, saj naj bi tožena stranka to potrdila v odgovoru na tožbo. Ta napaka naj bi vplivala na pravno presojo Sodišča za uslužbence, saj načelo enakega obravnavanja zahteva, da pisni preizkusi potekajo sočasno za vse kandidate in ne na različne dneve kot v primeru izbirnega postopka pritožnice. Poleg tega naj bi prvostopenjsko sodišče pritožničin tožbeni razlog glede neanonimnosti pisnega preizkusa zavrnilo zgolj na podlagi trditve FRA, ki ji je pritožnica nasprotovala.

Tretji pritožbeni razlog se nanaša na napačno sestavo izbirne komisije, izkrivljanje dokazov in kršitev obveznosti obrazložitve Sodišča za uslužbence. Pritožnica meni, da je Sodišče za uslužbence napačno uporabilo pravo in izkrivljalo dokaze, ker je brez dodatne obrazložitve zgolj na podlagi trditev FRA, ki jim je pritožnica nasprotovala, ugotovilo, da sta imela vodja oddelka FRA za administracijo in finančni upravitelj FRA poglobljeno znanje in izkušnje v zvezi z javnimi naročili. To pomanjkanje izkušenj naj bi prav tako vplivalo na izbiro.

Četrti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve in neizdajo sodbe v razumnem roku. Pritožnica meni, da je prvostopenjsko sodišče napačno uporabilo pravo s tem, da je ugotovilo, da je tožena stranka izpolnila obveznost obrazložitve, saj naj pritožnica do postopka na prvi stopnji ne bi vedela, po katerih merilih se je presojala njena prijava, ni bila obveščena, katerih pogojev ni izpolnjevala, in naj do obravnave ne bi prejela obrazložitve splošnih ocen, ki jih je prejela. Sodišče za uslužbence naj bi se tudi nezakonito oprlo na dokument, ki ga je tožena stranka predložila na obravnavi, za ugotovitev, da je tožena stranka izpolnila obveznost obrazložitve, ne da bi to upravičevale kakršnekoli izjemne okoliščine. Poleg tega, prvič, če bi pritožnica ta dokument prejela v upravni fazi, kot je zahtevala, naj bi lahko bolje razumela, zakaj ni bila izbrana, in bi lahko to odločbo bolje izpodbijala. Drugič, trajanje postopka pred Sodiščem za uslužbence naj bi bilo razumnejše.

Peti pritožbeni razlog se nanaša na kršitev členov 87(2) in 88 Poslovnika Sodišča za uslužbence glede stroškov, kršitev obveznosti obrazložitve. Pritožnica meni, da ji je Sodišče za uslužbence nezakonito naložilo plačilo lastnih stroškov in stroškov tožene stranke.

____________