Zadeva T‑499/10

MOL Magyar Olaj- és Gázipari Nyrt.

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Sporazum med Madžarsko ter naftno in plinsko družbo MOL v zvezi z rudarsko pristojbino za pridobivanje ogljikovodikov – Poznejša sprememba zakonskega sistema pristojbin – Sklep o razglasitvi pomoči za nezdružljivo z notranjim trgom – Selektivnost“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 12. novembra 2013

1.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Ukrep, ki zmanjša stroške podjetja – Vključitev

(Člen 197(1) PDEU)

2.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektiven ukrep – Merilo presoje

(Člen 107(1) PDEU)

3.      Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Sporazum med državo in gospodarskim subjektom, ki ne vsebuje elementa pomoči – Poznejša sprememba zunanjih okoliščin sporazuma, s katero je subjektu podeljena prednost – Izključitev razen pri selektivni pogodbi

(člen 107(1) PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 52 in 53.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 54.)

3.      Če država sklene z gospodarskim subjektom pogodbo, ki ne vključuje nobenega elementa državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, dejstvo, da se zato pogoji zunaj te pogodbe spremenijo tako, da je zadevni subjekt v ugodnejšem položaju v primerjavi z drugimi subjekti, ki niso sklenili podobne pogodbe, ne zadošča za to, da bi se lahko, vzete kot celoto, pogodba in poznejše spremembe zunanjih okoliščin obravnavale kot državna pomoč.

Brez takega načela bi bilo namreč mogoče vsako pogodbo med gospodarskim subjektom in državo, ki ne bi vključevala elementov državne pomoči v smislu člena 107 PDEU, vedno izpodbijati, če se tržne razmere, v katerih deluje gospodarski subjekt, ki je stranka pogodbe, razvijajo tako, da ji dajejo prednost, ali kadar država izvaja svojo zakonodajno pristojnost objektivno upravičeno na podlagi tržnega razvoja, ob spoštovanju pravic in obveznosti, ki izhajajo iz take pogodbe. Nasprotno je mogoče kombinacijo pogodbe in poznejše spremembe njenih zunanjih okoliščin opredeliti kot državno pomoč, kadar je pogoje v sklenjeni pogodbi država selektivno ponudila enemu gospodarskemu subjektu ali več in ne na podlagi objektivnih meril, ki izhajajo iz splošno veljavnega besedila, ki se uporabljajo za vse gospodarske subjekte.

V zvezi s tem dejstvo, da je le en gospodarski subjekt sklenil tako pogodbo, ne zadošča za ugotovitev selektivnosti pogodbe, saj lahko taka okoliščina izhaja iz pomanjkanja interesa vseh drugih gospodarskih subjektov.

Poleg tega je za namen uporabe člena 107(1) PDEU za enoten ukrep pomoči mogoče šteti kombinacijo več elementov pod pogojem, da z vidika njihovega časovnega zaporedja, namena in položaja podjetja ob teh posegih obstaja tako tesna povezava, da jih ni mogoče ločiti. V tem kontekstu je mogoče kombinacijo posegov opredeliti kot državno pomoč, kadar država deluje z namenom zaščite enega ali več prisotnih gospodarskih subjektov na trgu tako, da sklene pogodbo, ki jim podeljuje stopnjo pristojbine, zajamčene za čas veljavnosti pogodbe, medtem ko ima namen pozneje opraviti svoje zakonodajne pristojnosti v smislu zvišanja pristojbine, tako da bodo drugi gospodarski subjekti na trgu v slabšem položaju, bodisi subjekti, ki so ob sklenitvi pogodbe že prisotni na trgu, bodisi novi gospodarski subjekti.

(Glej točke od 64 do 67.)