Tožba, vložena 30. aprila 2014 – P-D Glasseiden in drugi proti Komisiji

(Zadeva T-272/14)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Tožeče stranke: P-D Glasseiden GmbH Oschatz (Oschatz, Nemčija), P-D Interglas Technologies GmbH (Erbach, Nemčija), P-D Industriegesellschalt mbH, Glasfaser Brattendorf (Wilsdruff STT Grumbach, Nemčija) in Glashütte Freital GmbH (Freital, Nemčija) (zastopnika: H. Janssen in G. Engel, odvetnika)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predloga

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

sklep Evropske komisije z dne 18. decembra 2013 v zadevi Državna pomoč SA.33995 (2013/C) (ex 2013/NN) – Podpora za elektriko iz obnovljivih virov energije in znižana dodatna dajatev EEG za energetsko intenzivne uporabnike razglasi za ničnega;

toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo tri tožbene razloge.

Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

Tožeče stranke trdijo, da je z izpodbijanim sklepom kršen člen 107(1) PDEU, saj naj v zakonu o favoriziranju energije iz obnovljivih virov (v nadaljevanju: EEG) predvidena znižana dodatna dajatev EEG in posebna shema kompenzacijskih nadomestil ne bi pomenili pomoči, ki jo dodeli država članica, ali kakršne koli vrste pomoči iz državnih sredstev. Vsa dejstva, pomembna za opredelitev teh ukrepov, naj bi bila ugotovljena v predhodnem postopku med Komisijo in Zvezno republiko Nemčijo. Menijo, da ne bi smelo biti več dvomov, ki jih je Komisija morala ugotoviti v postopku v skladu s členom 108(2) PDEU in členom 4(4) Uredbe (ES) št. 659/1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES .Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 108(1) PDEU in načela pravne varnostiTožeče stranke na tem mestu trdijo, da je Komisija s tem, da je pri preverjanju njihove začasne ocene dodatne dajatve EEG kot pomoči namesto postopka za obstoječe pomoči v skladu s členom 17 in naslednjimi Uredbe št. 659/1999 uporabila postopek za nove pomoči v skladu s členom 4(4) Uredbe št. 659/1999, kršila člen 108(1) PDEU in načelo pravne varnosti. V zvezi s tem zlasti navajajo, da Komisija s sklepom z dne 22. maja 2002 zakona EEG iz leta 2000 ni uvrstila kot pomoč v smislu člena 107(1) PDEU, ker ni prišlo do nikakršnega prenosa državnih sredstev. Spremembe od zakona EEG iz leta 2000 do zakona EEG iz leta 2012 naj v primerjavi z odločbo Komisije z dne 22. maja 2002 ne bi bile bistvene. Komisija

bi morala svoje spremenjeno pravno mnenje zato uveljavljati v postopku na

podlagi člena 108(1) PDEU, ne da bi bremenila tožeče stranke.Tretji tožbeni razlog: kršitev člena 41 Listine o temeljnih pravicah in pravice do izjaveTožeče stranke poleg tega trdijo, da je tožena stranka izdala izpodbijani sklep, ne da bi pred tem tožečim strankam dala možnost podati svoje stališče.