Language of document : ECLI:EU:T:2012:325

Zadeva T‑372/10

Bolloré

proti

Evropski komisiji

„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg samokopirnega papirja – Določitev cen – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 101 PDEU – Odločba, sprejeta po razglasitvi ničnosti prve odločbe – Pripis odgovornosti za kršitev matični družbi kot neposredni storilki – Zakonitost kaznivih dejanj in kazni – Pravna varnost – Individualizacija kazni – Pošteno sojenje – Enako obravnavanje – Razumni rok – Pravica do obrambe – Globe – Zastaranje – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje“

Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 27. junija 2012 ?II ‑ 0000

Povzetek sodbe

1.      Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Kršitev načela zakonitosti kaznivih dejanj in kazni – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)

2.      Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Merila za presojo – Nepredvidljivost odgovornosti matičnih družb – Neobstoj – Kršitev načela pravne varnosti – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Sporazum EGP, člen 53)

3.      Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Matična in hčerinske družbe – Gospodarska enota – Odgovornost matične družbe, ki je ni mogoče šteti za objektivno odgovornost – Sankcija, naložena matični družbi – Kršitev načela subjektivne odgovornosti – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU)

4.      Konkurenca – Upravni postopek – Zaslišanja – Zaslišanje podjetja brez navzočnosti članov kolegija Komisije – Kršitev pravice do poštenega sojenja – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; Uredba Komisije št. 773/2004, člen 14(1))

5.      Konkurenca – Upravni postopek – Pravica do poštenega sojenja – Združevanje preiskovalnih in kaznovalnih pooblastil s strani Komisije – Kršitev načela nepristranskosti – Neobstoj

(člen 101 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)

6.      Konkurenca – Upravni postopek – Pravica do poštenega sojenja – Sprejetje novega akta na podlagi veljavnih prejšnjih pripravljalnih aktov, potem ko jih je sodišče Unije razveljavilo – Potrditev Komisije, da je odločena ne dopustiti, da se podjetja izognejo sankcijam zaradi postopkovnih razlogov – Kršitev zahteve nepristranskosti – Neobstoj

(člena 101 PDEU in 102 PDEU)

7.      Konkurenca – Upravni postopek – Prezgodaj izraženo stališče Komisije, da obstaja kršitev – Vpliv na resničnost pozneje predloženega dokaza o obstoju kršitve – Neobstoj

8.      Konkurenca – Globe – Presoja glede na posamično ravnanje podjetja – Vpliv neizreka sankcije drugemu gospodarskemu subjektu – Neobstoj

(člen 101(1) PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

9.      Pravo Unije – Načela – Spoštovanje razumnega roka – Upravni postopek – Merila za presojo – Konkurenca – Upravni in sodni postopki – Razlikovanje zaradi presoje spoštovanja razumnega roka

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47(2); uredbi Sveta št. 17 in št. 1/2003)

10.    Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje na področju glob – Izključna uporaba uredb št. 2988/74 in št. 1/2003 – Neupoštevanje preudarkov, ki se nanašajo na načelo spoštovanja razumnega roka

(uredbi Sveta št. 2988/74 in št. 1/2003)

11.    Konkurenca – Upravni postopek – Obveznost Komisije – Spoštovanje razumnega roka – Razveljavitev odločbe o ugotovitvi kršitve zaradi predolgega trajanja postopka – Zahteva – Poseg v pravico zadevnih podjetji do obrambe – Nezmožnost matične družbe, da se brani po prodaji svoje hčerinske družbe in prenosu arhivov – Okoliščine, ki se lahko pripišejo le tej družbi

(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003)

12.    Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravice do obrambe – Spoštovanje razumnega roka

(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003)

13.    Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje na področju glob – Zastaranje v zvezi s hčerinsko družbo – Neobstoj vpliva na odgovornost matične družbe

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25)

14.    Konkurenca – Upravni postopek – Zastaranje pregona – Prekinitev – Obseg – Prekinjen rok za vse, ki so sodelovali pri kršitvi – Pojem podjetja, ki je sodelovalo pri kršitvi

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25(3) in (4))

15.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Diskrecijska pravica Komisije – Sodni nadzor – Neomejena pristojnost sodišča Unije – Obseg

(člen 261 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 31)

16.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Olajševalne okoliščine – Slabo finančno stanje v zadevnem sektorju – Komisijino polje proste presoje

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23)

17.    Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Znižanje zneska globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja – Pogoji – Nujnost ravnanja, ki je Komisiji omogočilo ugotoviti kršitev – Pojem

(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23; Smernice Komisije 96/C 207/04, naslov D)

1.      Načelo zakonitosti v kazenskem pravu zahteva, da zakon jasno opredeli kazniva dejanja in kazni, s katerimi se ta kaznujejo. Ta pogoj je izpolnjen, ko lahko naslovnik norme iz besedila zadevne določbe in po potrebi s pomočjo njene razlage, ki jo podajo sodišča, razbere, za katera dejanja in opustitve mora kazensko odgovarjati. V zvezi s tem izraz „pravo“ v smislu člena 7(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah ustreza izrazu „zakon“, uporabljenem v drugih določbah te konvencije, in zajema tako pravo, ki izhaja iz zakonodaje, kot tudi pravo, ki izhaja iz sodne prakse.

Sklep Komisije, s katerim je podjetju naložena sankcija, ker je bilo matična družba udeleženca kartela, s katerim je tvorilo gospodarsko enoto, tako v ničemer ne krši načela zakonitosti v kazenskem pravu, ker je kršitev, ki jo je ugotovila Komisija, jasno opredeljena v členu 101 PDEU in členu 53 Sporazuma o Evropskem gospodarske prostoru, in ker v skladu z že staro sodno prakso Sodišča in Splošnega sodišča pripis kršitve, ki jo je storila hčerinska družba, matični družbi, ker ti družbi tvorita eno samo podjetje v smislu konkurenčnega prava Unije in ker se torej šteje, da je bila matična družba enako udeležena pri kršitvi kot njena hčerinska družba, jasno izhaja iz prava Unije.

(Glej točke od 35 od 37 in 42.)

2.      Na področju konkurence pogoji za odgovornost matičnih družb za ravnanje njihovih hčerinskih družb nikakor niso popolnoma nepredvidljivi, kar bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti.

Okoliščina, da se pojem podjetja uporablja v skladu s pogoji, ki so lahko odvisni od izvajanja gospodarske dejavnosti, saj podjetje po konkurenčnem pravu Unije zajema vse subjekte, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, ne glede na njihovo pravno obliko in način financiranja, in da je treba pojem podjetja v kontekstu konkurenčnega prava razumeti, kot da označuje gospodarsko enoto, čeprav s pravnega vidika to gospodarsko enoto sestavlja več fizičnih ali pravnih oseb, namreč ne spremeni dejstva, da je pojem podjetja kot gospodarske enote popolnoma opredeljen in predvidljiv v zvezi z razmerji med matičnimi družbami in hčerinskimi družbami, ki so v njihovi stoodstotni lasti.

Tudi to, da lahko Komisija naloži sankcijo samo hčerinski družbi, ali samo matični družbi, ali celo obema, nikakor ni v nasprotju z načelom pravne varnosti, ki zahteva, da so pravila jasna in natančna, ter se nanaša na zagotavljanje predvidljivosti položajev in pravnih razmerij. Možnost, da Komisija naloži sankcijo enemu in/ali drugemu subjektu, to je matični in hčerinski družbi, ki tvorita podjetje, ki je kršilo člen 101 PDEU ali člen 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru, namreč jasno izhaja iz solidarne narave njune odgovornosti.

(Glej točke 43 in od 48 do 50.)

3.      Na področju konkurence podlaga za odgovornost matične družbe ni objektivna odgovornost za nekoga drugega, temveč krivdna odgovornost osebne narave.

Konkurenčno pravo Unije namreč temelji na načelu osebne odgovornosti gospodarskega subjekta, ki je storil kršitev. Če je matična družba del te gospodarske enote, se zanjo šteje, da je skupaj z drugimi pravnimi osebami, ki tvorijo to enoto, solidarno odgovorna za kršitve konkurenčnega prava. Čeprav matična družba pri kršitvi ni neposredno udeležena, namreč izvaja, ob tej predpostavki, odločilen vpliv na hčerinsko družbo ali hčerinske družbe, ki so pri kršitvi sodelovale. Iz tega izhaja, da v teh okoliščinah odgovornosti matične družbe ni mogoče šteti za objektivno odgovornost. V takem primeru se matični družbi naloži kazen zaradi kršitve, za katero se šteje, da jo je storila sama.

Zato sankcija, ki jo Komisija naloži matični družbi zaradi sodelovanja njene hčerinske družbe pri omejevalnem sporazumu, ne krši načela subjektivne odgovornosti, v skladu s katerim se vsak kaznuje samo za svoja dejanja.

(Glej točki 51 in 52.)

4.      V okviru postopka zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci pravica podjetja do poštenega sojenja ni kršena zato, ker noben član kolegija Komisije ni sodeloval pri njenem zaslišanju.

Komisija namreč ni sodišče v smislu člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Poleg tega okoliščina, da na zaslišanju zadevnega podjetja ni bilo nobenega člana kolegija Komisije, ne vpliva na upravni postopek pred Komisijo. V okviru upravnega postopka na področju konkurence nič ne nasprotuje temu, da člane Komisije, pristojne za odločanje o naložitvi glob, o rezultatih zaslišanja obvestijo osebe, ki jih je za to pooblastila Komisija. Taka rešitev, ki temelji na upravni – ne sodni – naravi postopka pred Komisijo, velja v kontekstu Uredbe št. 773/2004 v zvezi z vodenjem postopkov Komisije v skladu s členoma 101 PDEU in 102 PDEU in natančneje njenega člena 14(1).

(Glej točke od 56 od 60.)

5.      Komisija mora med upravnim postopkom na področju konkurence spoštovati splošna načela prava Unije, med katerimi je pravica do poštenega sojenja, ki je vsebovana v členu 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah in členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in katere izraz je zahteva po nepristranskosti. Vendar dejstvo, da Komisija kot upravni organ hkrati preiskuje in kaznuje kršitve člena 101 PDEU, ne pomeni kršitve te zahteve po nepristranskosti, saj njene odločitve nadzoruje sodišče Unije. Okoliščina, da je Komisija po tem, ko je sodišče Unije razglasilo ničnost prvotne odločbe, sprejela nov sklep, nikakor ne omaje te presoje.

(Glej točke od 65 do 67.)

6.      V okviru postopka zaradi kršitve pravil Unije o konkurenci v tem, da Komisija ponovi postopek do točke, na kateri je bila ugotovljena nezakonitost, ni nikakršne pristranskosti, saj se postopek za nadomestitev akta, razglašenega za ničnega, lahko načeloma nadaljuje prav od tam, kjer je nastala nezakonitost.

Poleg tega zagotovitev Komisije, da je odločena, da udeležencem protikonkurenčnih kartelov ne bo dovolila, da bi se iz postopkovnih razlogov izognili sankcijam na podlagi prava Unije, nikakor ni znak pristranskosti, temveč je samo potrditev jasne volje, ki je popolnoma združljiva s poslanstvom Komisije, da v vsakem primeru posebej odpravi ugotovljene postopkovne nepravilnosti, da se ne bi oslabila učinkovitost konkurenčnega prava Unije.

(Glej točki 73 in 74.)

7.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 78.)

8.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 93.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 103 do 105, 107 in 111.)

10.    Tudi če bi prekoračitev razumnega roka pod določenimi pogoji lahko upravičila razglasitev ničnosti odločbe, v kateri je ugotovljena kršitev pravil o konkurenci, ne bi moglo biti tako, kadar se izpodbija znesek glob, naloženih s to odločbo, saj pooblastilo Komisije za določitev glob urejajo predpisi, ki v ta namen določajo zastaralni rok.

Z Uredbo št. 2988/74 o rokih zastaranja v postopkih in izvajanju sankcij v transportnem pravu in pravu konkurence Evropske gospodarske skupnosti in nato z Uredbo št. 1/2003, ki je navedeno uredbo nadomestila na področju konkurence, je bila vzpostavljena celovita ureditev, v kateri so podrobno urejeni roki, v katerih ima Komisija pravico naložiti globe podjetjem, proti katerim potekajo postopki uporabe pravil Unije o konkurenci, ne da bi ogrozila temeljno zahtevo pravne varnosti. Ob tej ureditvi je treba zavrniti vse pomisleke, povezane z obveznostjo Komisije, da mora svoje pooblastilo za nalaganje glob izvrševati v razumnem roku.

(Glej točke od 115 do 117.)

11.    V primeru sklepa Komisije, s katerim se ugotovi kršitev prava Unije o konkurenci, je prekoračitev razumnega roka lahko razlog za ničnost le, če se ugotovi, da je kršitev tega načela ogrozila pravico zadevnih podjetij do obrambe. Razen v tem specifičnem primeru pa nespoštovanje obveznosti sprejetja odločitve v razumnem roku ne vpliva na veljavnost upravnega postopka na podlagi Uredbe št. 17 in Uredbe št. 1/2003.

V zvezi s tem mora matična družba v primeru prodaje hčerinske družbe poskrbeti za beleženje elementov v zvezi z dejavnostjo svoje hčerinske družbe v knjigah in arhivih ali kako drugače, na primer s pravico do vpogleda v prenesene arhive, predvsem da bi imela v primeru sodnih ali upravnih postopkov dokaze, potrebne za obrambo. Tako če podjetje trdi, da se kot matična družba ni moglo braniti pred obtožbami v drugem upravnem postopku, ker je prodalo hčerinsko družbo z arhivi vred, ta nezmožnost nikakor ni bila posledica časa, ki je pretekel med koncem kršitve in obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah v okviru drugega postopka, ali napak Komisije, temveč izključno okoliščin, za katere je kriva ta matična družba.

(Glej točke 119, 152 in 153.)

12.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 142 do 149.)

13.    Morebitna okoliščina, da hčerinski družbi matične družbe ni več mogoče naložiti sankcije za ugotovljeno kršitev pravil Unije o konkurenci zaradi prenehanja delovanja te hčerinske družbe ali zaradi zastaranja v zvezi s to hčerinsko družbo, ne vpliva na vprašanje, ali se lahko sankcija naloži matični družbi, ki se šteje za storilko kršitve, ker s svojo hčerinsko družbo tvori gospodarsko enoto. Odgovornost matične družbe seveda ne bi obstajala, če bi se dokazalo, da kršitve ni bilo, ne more pa ta odgovornost izginiti zaradi zastaranja sankcije v zvezi s hčerinsko družbo. Z zastaranjem iz člena 25 Uredbe št. 1/2003 se namreč kršitev ne izbriše, pomeni samo, da se tisti, za katere zastaranje velja, izognejo sankcijam.

(Glej točko 194.)

14.    Namen člena 25(3) Uredbe št. 1/2003 je določiti obseg dejanj Komisije, ki pretrgajo zastaranje. Njihov obseg je s to določbo izrecno omejen na dejanja v okviru preiskave ali postopka, o katerih je uradno obveščeno (vsaj eno) podjetje, ki je sodelovalo pri kršitvi, kar nazadnje pomeni podjetje, ki je kot tako opredeljeno v odločbi, s katero se naložijo sankcije za kršitev.

Člen 25(4) Uredbe št. 1/2003 določa, da pretrganje zastaranja velja za „vsa“ podjetja ali podjetniška združenja, ki so udeležena pri kršitvi. Cilj tega člena je določiti podjetja, za katera prekinitev zastaranja velja. Izraz „vsi“ je v tej določbi uporabljen zato, da se poudari pomen objektivnega sodelovanja zadevnega podjetja pri kršitvi, torej ne glede na to, v kakšni vlogi je to podjetje sodelovalo pri kršitvi, ali je Komisija vedela za to podjetje pred obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah, ali je bilo naslovnik akta, s katerim se je pred tem obvestilom o ugotovitvah o možnih kršitvah zastaranje pretrgalo, in ali je v preteklosti doseglo razglasitev ničnosti prve odločbe, s katero mu je Komisija naložila sankcije.

Zato če je podjetje sodelovalo pri kršitvi, kar nazadnje pomeni, da je kot tako opredeljeno v izpodbijanem sklepu, zanj velja pretrganje zastaranja, ki izhaja iz dejstva, da je bilo vsaj eno podjetje (to ali kako drugo), za katero je bilo prav tako ugotovljeno, da je sodelovalo pri kršitvi, obveščeno o preiskavi ali postopku.

(Glej točke 198, 199, od 201 do 203 in 205.)

15.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 220.)

16.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 234 in 235.)

17.    Glej besedilo odločbe.

(Glej točke 253, 254 in od 258 do 261.)