Zadeva T‑396/11

ultra air GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu

(znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Besedna znamka Skupnosti ultrafilter international – Absolutni razlog za zavrnitev – Člen 52(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Zloraba pravice“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 30. maja 2013

1.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Zahteva za ugotovitev ničnosti – Dopustnost – Pogoji – Pravni interes

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 56(1)(a))

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Ločen preizkus različnih razlogov za zavrnitev – Razlaga razlogov za zavrnitev glede na splošni interes, na katerem temelji vsak od razlogov

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 7(1)(b) in (c))

3.      Znamka Skupnosti – Odpoved, razveljavitev ali ničnost – Zahteva za ugotovitev ničnosti – Dopustnost – Zloraba pravice – Nevplivanje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člena 52(1)(a) in 56(1)(a))

4.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba, vložena pred sodiščem Unije – Pooblastilo Splošnega sodišča za spremembo izpodbijane odločbe – Meje

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65(3))

1.      Z zahtevo za ugotovitev ničnosti na podlagi člena 56(1)(a) Uredbe št. 207/2009 se ne začne sodni postopek, ampak upravni.

Člen 56(1)(a) Uredbe št. 207/2009 določa, da lahko zahtevo za ugotovitev ničnosti, ki temelji na absolutnem razlogu za ničnost, vloži katera koli fizična ali pravna oseba in katera koli skupina ali telo, ustanovljeno za predstavljanje interesov proizvajalcev, izdelovalcev, izvajalcev storitev, trgovcev ali porabnikov, ki je sposobno biti stranka v postopku. Nasprotno pa člen 56(1)(b) in (c) navedene uredbe, ki se nanaša na zahteve za ugotovitev ničnosti, ki temeljijo na relativnem razlogu za ničnost, pridržuje pravico za vložitev take zahteve nekaterim osebam, ki imajo pravni interes. Iz sistematike tega člena izhaja, da je zakonodajalec želel omejiti krog subjektov, ki lahko vložijo zahtevo za ugotovitev ničnosti, v drugem, ne pa v prvem primeru.

Medtem ko relativni razlogi za zavrnitev registracije varujejo interese imetnikov nekaterih prejšnjih pravic, je predmet absolutnih razlogov za zavrnitev registracije varovanje splošnega interesa, ki jih utemeljuje, kar pojasnjuje, zakaj člen 56(1)(a) Uredbe št. 207/2009 od vlagatelja zahteve ne zahteva, da izkaže pravni interes.

(Glej točke od 16 do 18.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 19.)

3.      Namen upravnega postopka iz člena 56(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 52(1)(a) iste uredbe je med drugim omogočiti Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli), da znova preuči veljavnost registracije znamke in da sprejme stališče, ki bi ga v okoliščinah primera moral sprejeti po uradni dolžnosti na podlagi člena 37(1) Uredbe št. 207/2009.

V tem kontekstu mora UUNT preučiti, ali je znamka, ki je predmet preizkusa, opisna in/ali nima razlikovalnega učinka, ne da bi nameni ali preteklo ravnanje tistega, ki zahteva ugotovitev ničnosti, lahko vplivali na obseg nalog, ki jih mora UUNT izvesti glede splošnih interesov, na katerih temeljita člena 7(1)(b) in (c) ter 56(1)(a) Uredbe št. 207/2009. Namreč, če se UUNT, ko v okviru postopka za ugotovitev ničnosti uporabi zadevne določbe, ne izreče glede vprašanja, ali ima pravica imetnika znamke prednost pred katero koli pravico tistega, ki zahteva ugotovitev ničnosti, temveč preveri le, ali je bila pravica imetnika znamke podeljena v skladu s pravili, ki urejajo pogoje za registracijo znamke, ne pride do vprašanja, ali je tisti, ki zahteva ugotovitev ničnosti znamke, „zlorabil pravico“.

Tako to, da stranka, ki zahteva ugotovitev ničnosti, lahko vloži zahtevo, zato da bi pozneje svoje proizvode opremila z zadevnim znakom, ustreza ravno splošnemu interesu dostopnosti in proste uporabe, ki je varovan s členom 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009. Zato taka okoliščina ne more pomeniti zlorabe pravice. To presojo potrjuje člen 52(1) Uredbe št. 207/2009, v skladu s katerim se blagovna znamka Skupnosti lahko razglasi za nično tudi na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic, kar pomeni, da lahko tožena stranka v tem postopku doseže ugotovitev ničnosti, čeprav je uporabljala zadevno znamko in jo namerava uporabljati še naprej.

(Glej točke od 20 do 22.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 29.)