Language of document : ECLI:EU:T:2019:690

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)

z dne 24. septembra 2019(*)

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Evropske unije V V-WHEELS – Prejšnje figurativne znamke Evropske unije, nacionalne znamke in neregistrirane znamke VOLVO – Absolutni razlog za zavrnitev – Podobnost znakov – Člen 8(5) Uredbe (EU) 2017/1001“

V zadevi T‑356/18,

Volvo Trademark Holding AB s sedežem v Göteborgu (Švedska), ki jo zastopata T. Dolde, odvetnik, in M. Hawkins, solicitor,

tožeča stranka,

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata S. Bonne in H. O’Neill, agenta,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je bila

Paalupaikka Oy s sedežem v Iisalmiju (Finska),

zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 21. marca 2018 (zadeva R 1852/2017-4) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbama Volvo Trademark Holding in Paalupaikka,

SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),

v sestavi V. Tomljenović, predsednica, E. Bieliūnas in A. Kornezov (poročevalec), sodnika,

sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. junija 2018,

na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 4. oktobra 2018,

na podlagi obravnave z dne 16. maja 2019

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Družba Paalupaikka Oy je 4. avgusta 2015 pri Uradu za intelektualno lastnino Evropske unije (EUIPO) vložila zahtevo za registracijo znamke Evropske unije v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Evropske unije (UL 2009, L 78, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomeščena z Uredbo (EU) 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o znamki Evropske unije (UL 2017, L 154, str. 1)).

2        Image not foundZnamka, za katero je bila zahtevana registracija, je ta figurativni znak:


3        V zahtevi za registracijo je ta znak opisan kot „[m]odri krog, v centru katerega je srebrna [črka ‚v‘]“, pri čemer je ta krog „obkrožen s tanko srebrno črto“ in je nad „besedo ‚v-wheels‘“, v kateri je „črka [v] […] srebrna, druge črke pa so modre“. Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 12 v smislu Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „Platišča za avtomobilska kolesa; [p]latišča za kolesa vozil; [k]olesa; [k]olesca za vozičke [kolesa]; [a]vtomobilska kolesa; [k]olesa za motorna kolesa; [k]olesa za vozila; [k]olesa za vozičke; [k]olesa [deli kopenskih vozil]; [k]olesa za dirkalne karte; [k]olesa, pnevmatike in gosenice za vozila“.

4        Ta zahteva za registracijo znamke je bila objavljena v Biltenu o blagovnih znamkah Evropske unije št. 182/2015 z dne 25. septembra 2015.

5        Tožeča stranka, družba Volvo Trademark Holding AB, je 31. decembra 2015 vložila ugovor zoper registracijo prijavljenega znaka za proizvode iz točke 3 zgoraj.

6        Ugovor je temeljil na teh prejšnjih znamkah, ki so zajemale vse proizvode iz razreda 12:

–        figurativna znamka Evropske unije, registrirana pod številko 10397016, ponazorjena spodaj:


–        figurativna znamka Evropske unije, registrirana pod številko 4804522, ponazorjena spodaj:

Image not found

–        figurativna znamka Evropske unije, registrirana pod številko 9045311, ponazorjena spodaj:


–        finska figurativna znamka, registrirana pod številko 66240, ponazorjena spodaj:


–        švedska figurativna znamka, registrirana pod številko 385923, ponazorjena spodaj:

Image not found

–        švedska figurativna znamka, ki je bila predmet zahteve za registracijo 22. avgusta 2014, ponazorjena spodaj:

Image not found

–        v Evropski uniji splošno znana znamka, ponazorjena spodaj:

Image not found

–        v Uniji splošno znana znamka, ponazorjena spodaj:

Image not found

–        v Uniji splošno znana znamka, ponazorjena spodaj:

Image not found

7        V utemeljitev ugovora so bili navedeni razlogi iz člena 8(1)(b) in (5) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 8(1)(b) in (5) Uredbe 2017/1001).

8        Oddelek za ugovore je 19. junija 2017 ugovor v celoti zavrnil.

9        Tožeča stranka je 22. avgusta 2017 na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 (postali členi od 66 do 71 Uredbe 2017/1001) pri EUIPO vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

10      Četrti odbor za pritožbe pri EUIPO je z odločbo z dne 21. marca 2018 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. Zlasti je najprej menil, da se znak, za katerega je bila zahtevana registracija, razlikuje od prejšnjih znamk, na katere se opira ugovor, in da zato ni mogoče ugotoviti obstoja verjetnosti zmede v smislu člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001. Nato je zavrnil razlog za ugovor, ki temelji na členu 8(5) navedene uredbe, saj prvi pogoj za uporabo te določbe ni bil izpolnjen, ker so nasprotujoči si znaki različni. Nazadnje je ugotovil, da niti z javnomnenjskimi raziskavami niti s sklepom Patentstyret (norveški urad za industrijsko lastnino), ki jih je predložila tožeča stranka, ni mogoče ovreči teh ugotovitev.

 Predlogi strank

11      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi;

–        EUIPO naloži plačilo stroškov, vključno s stroški, ki so nastali v postopku pred oddelkom za ugovore in četrtim odborom za pritožbe pri EUIPO.

12      EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo v celoti zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov, ki so ji nastali.

 Pravo

13      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja štiri tožbene razloge. Prvi in drugi tožbeni razlog se nanašata na kršitev člena 8(5) oziroma člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001. Tretji tožbeni razlog se nanaša na izkrivljanje dejstev in dokazov s strani odbora za pritožbe v nasprotju s členom 72(2) Uredbe 2017/1001. Četrti tožbeni razlog se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve, ki jo ima odbor za pritožbe na podlagi člena 94(1) Uredbe 2017/1001.

14      Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da je odbor za pritožbe pri preučitvi relativnega razloga za zavrnitev iz člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 ugotovil, da sta nasprotujoča si znaka različna in da je treba zato ugovor, ki temelji tako na členu 8(1)(b) kot na členu 8(5) te uredbe, zavrniti.

15      V zvezi s prvim tožbenim razlogom, ki se nanaša na kršitev člena 8(5) Uredbe 2017/1001, tožeča stranka v bistvu meni, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da med znaki ni nobene podobnosti, zaradi česar je tudi ugotovil, da ne obstaja relativni razlog za zavrnitev iz te določbe.

16      Člen 8(5) Uredbe 2017/1001 določa, da se blagovna znamka, za katero je vložena prijava, ob ugovoru imetnika prejšnje registrirane blagovne znamke v smislu odstavka 2 tega člena ne registrira, če je enaka ali podobna prejšnji blagovni znamki, ne glede na to, ali so blago ali storitve, za katere je vložena prijava, enake, podobne ali niso podobne tistim, za katere je registrirana prejšnja blagovna znamka, če blagovna znamka v primeru prejšnje blagovne znamke EU v Uniji ali v primeru prejšnje nacionalne blagovne znamke v zadevni državi članici uživa ugled in če bi se z neupravičeno uporabo blagovne znamke, za katero je vložena prijava, na nepošten način izkoriščal ali oškodoval razlikovalni značaj ali ugled prejšnje blagovne znamke.

17      Iz besedila člena 8(5) Uredbe 2017/1001 je razvidno, da je uporaba te določbe odvisna od kumulativnih pogojev, ki se nanašajo na, prvič, enakost ali podobnost nasprotujočih si znamk, drugič, obstoj ugleda prejšnje znamke, navajane v utemeljitev ugovora, in, tretjič, tveganje, da bi se z neupravičeno uporabo blagovne znamke, za katero je vložena prijava, nepošteno izkoriščala ali oškodovala razlikovalni značaj ali ugled prejšnje znamke (sodba z dne 28. junija 2018, EUIPO/Puma, C‑564/16 P, EU:C:2018:509, točka 54).

18      Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da so morebitne kršitve iz člena 8(5) Uredbe 2017/1001 posledica določene stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, zaradi katere ju zadevna javnost poveže oziroma vzpostavi zvezo med njima, čeprav ju ne zamenjuje (glej sodbo z dne 12. marca 2009, Antartica/UUNT, C‑320/07 P, neobjavljena, EU:C:2009:146, točka 43 in navedena sodna praksa).

19      Natančneje, glede prvega pogoja za uporabo člena 8(5) Uredbe 2017/1001, navedenega v točki 17 zgoraj, to je enakosti ali podobnosti nasprotujočih si znakov, je treba opozoriti, da je v skladu s sodno prakso Sodišča stopnja podobnosti, ki se zahteva v okviru člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 na eni strani in člena 8(5) iste uredbe na drugi strani, drugačna. Medtem ko je namreč izvajanje varstva, določenega v prvi od teh določb, pogojeno z ugotovitvijo take stopnje podobnosti med nasprotujočima si znamkama, da pri upoštevni javnosti obstaja verjetnost zmede glede njiju, se obstoj take verjetnosti ne zahteva za varstvo na podlagi druge od teh določb. Zato so kršitve iz člena 8(5) Uredbe 2017/1001 lahko posledica manjše stopnje podobnosti med prejšnjo in poznejšo znamko, če ta podobnost zadostuje za to, da ju upoštevna javnost poveže oziroma med njima vzpostavi zvezo (sodbi z dne 24. marca 2011, Ferrero/UUNT, C‑552/09 P, EU:C:2011:177, točka 53, in z dne 20. novembra 2014, Intra-Presse/Golden Balls, C‑581/13 P in C‑582/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2387, točka 72).

20      Iz tega sledi, da v primeru, ko se ugotovi, da si nasprotujoča si znaka nista podobna, člena 8(5) Uredbe 2017/1001 in odstavka 1(b) tega člena očitno ni mogoče uporabiti. Le ob predpostavki, da med nasprotujočima si znamkama obstaja neka podobnost, čeprav majhna, je treba opraviti celovito presojo, da se ugotovi, ali ne glede na nizko stopnjo podobnosti nasprotujočih si znamk zaradi drugih upoštevnih dejavnikov, kot je prepoznavnost ali ugled prejšnje znamke, obstaja verjetnost zmede ali verjetnost, da ju zadevna javnost poveže (glej v tem smislu sodbi z dne 24. marca 2011, Ferrero/UUNT, C‑552/09 P, EU:C:2011:177, točka 66, in z dne 20. novembra 2014, Intra-Presse/Golden Balls, C‑581/13 P in C‑582/13 P, neobjavljena, EU:C:2014:2387, točka 73).

21      Prvi tožbeni razlog, ki ga navaja tožeča stranka, je treba preučiti ob upoštevanju teh uvodnih preudarkov.

22      V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe menil, da so nasprotujoči si znaki različni, in je na tej podlagi – ne da bi preučil druge pogoje iz te določbe, ki so navedeni v točki 17 zgoraj – ugotovil, da ne obstaja noben razlog za zavrnitev iz člena 8(5) Uredbe 2017/1001.

23      Preveriti je treba torej, ali je odbor za pritožbe lahko upravičeno ugotovil, da med nasprotujočima si znakoma ni nobene podobnosti, niti majhne.

24      V zvezi s tem je treba spomniti, da sta si znaka podobna, kadar upoštevna javnost meni, da med njima obstaja vsaj delna enakost z enega ali več upoštevnih vidikov, to je vizualnega, fonetičnega in pomenskega vidika (glej sodbo z dne 29. novembra 2018, Louis Vuitton Malletier/EUIPO – Fulia Trading (LV BET ZAKŁADY BUKMACHERSKIE), T‑373/17, neobjavljena, EU:T:2018:850, točka 66 in navedena sodna praksa).

25      Presoja podobnosti med znakoma se ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje možnosti, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v določenih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavne dele znamke zanemariti (sodbi z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, EU:C:2007:333, točka 42, in z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena, EU:C:2007:539, točka 43). Tako bi bilo lahko zlasti takrat, kadar ta sestavni del lahko sam prevlada v upodobitvi te znamke, ki jo ima upoštevna javnost v spominu, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (sodba z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena, EU:C:2007:539, točka 43).

26      V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe najprej v okviru presoje na podlagi člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 menil, da je upoštevna javnost širša javnost, torej končni potrošniki in profesionalni potrošniki, katerih stopnja pozornosti je povprečna do visoka, pri čemer je upoštevno ozemlje za analizo verjetnosti zmede za prejšnje znamke Unije in prejšnje neregistrirane znane znamke Unija, za nacionalne znamke, registrirane na Švedskem in na Finskem, pa ti ozemlji. Stranki ne izpodbijata te opredelitve upoštevne javnosti.

27      Nato je odbor za pritožbe opravil vizualno, fonetično in pomensko primerjavo nasprotujočih si znakov. Na prvem mestu je preučil ugovor v delu, v katerem je temeljil na znamki Evropske unije št. 10397016, ponazorjeni v točki 6 zgoraj.

28      V zvezi s tem je odbor za pritožbe ugotovil, da je znak, za katerega je bila zahtevana registracija, figurativni znak, sestavljen iz stilizirane črke „v“, zapisane s srebrno barvo in umeščene v moder krog. Po mnenju odbora so uporabljene črke podobne standardni pisavi Garamond, ki je na voljo v vsakem urejevalniku besedil. Dodal je, da se pod krogom pojavi enaka stilizirana črka, vendar v manjši velikosti, ki ji sledi vezaj in beseda „wheels“, napisana s pisavo, ki je podobna pisavi Arial. Menil je, da je ta beseda, ki je osnovna angleška beseda in jo je mogoče razumeti v celotni Uniji, opisna za proizvode, ki jih zajema znamka, za katero je bila zahtevana registracija, in brez razlikovalnega učinka v zvezi z avtomobili in da črka „v“ ne vsebuje nobenega pomena, ki bi se navezoval na avtomobile. Na tej podlagi je navedel, da „v najboljšem primeru za pritožnico“ v znaku, za katerega je bila zahtevana registracija, prevladuje srebrna črka „v“, umeščena v moder krog, pri čemer je modra barva ena od osnovnih barv.

29      Glede znamke Evropske unije št. 10397016 je odbor za pritožbe navedel, da je ta znamka sestavljena iz stiliziranega prikaza besednega elementa „volvo“ v črkah modre barve, pri čemer je modra barva ena od osnovnih barv, v pisavi, ki spominja na standardno pisavo Garamond, „z edino razliko, da so te črke nekoliko širše kot pri [tej pisavi]“. Glede nasprotujočih si znakov je navedel, da sta bili tako pisava kot uporabljena barva zelo enostavni in da se običajno uporabljata v gospodarskem prometu, tako da se z njima tem znakom ne zagotavlja razlikovalnega učinka.

30      Glede vizualne primerjave nasprotujočih si znakov je odbor za pritožbe v točki 30 izpodbijane odločbe menil, da so prevladujoči elementi navedenih znakov, in sicer črka „v“ pri znaku, za katerega je bila zahtevana registracija, in besedni element „volvo“ pri prejšnji znamki, različni. Ugotovil je, da za znak, ki je sestavljen iz ene same črke, ni mogoče šteti, da je podoben besedi, ki se začne s to črko. Po njegovem mnenju so drugačni tudi dodatni figurativni elementi. Navedel je, da sta znaka sicer v modri barvi in da gre za isti odtenek modre, vendar to ne izniči razlik med njima.

31      Odbor za pritožbe je glede fonetičnega vidika ugotovil, da se edina črka „v“, ki je v znaku, za katerega je bila zahtevana registracija, v angleščini, španščini in nemščini izgovarja drugače kot črka „v“ v besednem elementu „volvo“ iz prejšnje znamke. Ker ni razpolagal z nobenim primerom v drugem jeziku, na podlagi katerega bi bilo mogoče dokazati nasprotno, je ugotovil, da si nasprotujoča si znaka fonetično nista podobna.

32      Odbor za pritožbe je glede pomenskega vidika ugotovil, da ni mogoča nobena primerjava, saj niti prevladujoči in razlikovalni element znaka, za katerega je bila zahtevana registracija, niti prejšnja znamka nimata pomena.

33      Poleg tega je odbor za pritožbe navedel, da bi bili, če bi bil upoštevan element „v-wheels“ iz znaka, za katerega je bila zahtevana registracija, nasprotujoči si znaki še bolj oddaljeni z vizualnega in fonetičnega vidika. Prav tako je menil, da bi bili nasprotujoči si znaki pomensko različni tudi, če bi bilo treba prevladujočemu elementu tega znaka – to je eni črki – pripisati pomen ali če bi bilo treba upoštevati besedo „wheels“ iz elementa „v-wheels“ tega znaka.

34      Na drugem mestu je odbor za pritožbe primerjal znak, za katerega je bila zahtevana registracija, z vsemi drugimi prejšnjimi figurativnimi znamkami, ki so bile predložene v utemeljitev ugovora in so ponazorjene v točki 6 zgoraj. V zvezi s tem je poudaril, da so vse te znamke sestavljene iz besednega razlikovalnega elementa „volvo“, ki je zapisan z isto pisavo kot znamka Evropske unije št. 10397016, in „še enega figurativnega soprevladujočega elementa“, pri čemer je besedni element „volvo“ napisan s črno barvo na beli podlagi ali z belo barvo na črni ali modri podlagi. Poleg tega je ugotovil, da te znamke, v nasprotju s trditvami tožeče stranke, ne vsebujejo kroga, saj njihovega figurativnega elementa ni mogoče razstaviti na krog in puščico, temveč se dojema kot enoten element, ki spominja na splošno znani znak za moški spol (Image not found), tako da nasprotujoči si znaki ne vsebujejo enakega krožnega elementa. Poleg tega besedni element „volvo“ – drugače kot črka „v“ v navedenem znaku – v nobeni od teh znamk ni bil zapisan s srebrno barvo. Ker pa naj bi te znamke vse vsebovale še dodaten „soprevladujoč“ element, naj bi bile razlike med njimi in tem znakom „še toliko večje“. Odbor za pritožbe je zato ugotovil, da je zadevni znak drugačen od vseh drugih zgoraj navedenih znamk.

35      Tožeča stranka trdi, da je za namene uporabe člena 8(5) Uredbe 2017/1001 presoja podobnosti nasprotujočih si znakov, ki jo je opravil odbor za pritožbe, z več vidikov napačna. V tožbi in na obravnavi je pojasnila, da se njene trditve v bistvu osredotočajo na primerjavo med znakom, katerega registracija je bila zahtevana, in znano znamko Evropske unije, prikazano tukaj (v nadaljevanju: navajana prejšnja znamka):

Znak, za katerega je bila zahtevana registracija

Prejšnja v Uniji splošno znana znamka