Zadeva T‑461/12

(Objava v odlomkih)

Hansestadt Lübeck

proti

Evropski komisiji

„Državne pomoči – Letališke pristojbine – Letališče Lübeck – Sklep o začetku postopka iz člena 108(2) PDEU – Člen 107(1) PDEU – Očitna napaka pri presoji – Člen 10 Uredbe (ES) št. 659/1999“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 9. septembra 2014

Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Selektiven ukrep – Pravilnik o pristojbinah določenega letališča – Pravilnik, ki se uporablja samo za letalske družbe, ki uporabljajo to letališče – Merilo, ki ne zadostuje za to, da bi se lahko štelo, da je ta pravilnik selektiven

(člen 107 PDEU)

Selektivnost državnega ukrepa je ena od značilnosti pojma državne pomoči v smislu člena 107(1) PDEU. V tem členu je namreč prepovedana pomoč, ki „daje prednost posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“, torej selektivna pomoč. Nasprotno pa prednosti, ki izvirajo iz splošnega ukrepa, ki se uporablja brez razlikovanja za vse gospodarske subjekte, niso državna pomoč v smislu tega člena.

Da bi se lahko presojala selektivnost državnega ukrepa, je treba preučiti, ali v okviru danega pravnega reda ta ukrep pomeni prednost za določena podjetja glede na druga podjetja v dejansko in pravno primerljivem položaju.

Vendar pojem državne pomoči ne vključuje državnih ukrepov, ki uvajajo razlikovanje med podjetji in so zato a priori selektivni, kadar to razlikovanje izhaja iz narave ali ciljev sistema, v katerega ti spadajo.

Glede tega se je treba za presojo morebitne selektivnosti tarifne tabele glede nekaterih podjetij, ki jo je izdelal javni organ za uporabo posebnega proizvoda ali storitve v danem sektorju, sklicevati zlasti na vsa podjetja, ki uporabljajo ali bi lahko uporabljala ta proizvod ali storitev, in preučiti, ali so samo nekatera od njih upravičena ali bi lahko bila upravičena do take prednosti. Položaj podjetij, ki ne želijo ali ne morejo uporabljati zadevnih proizvodov ali storitev, torej ni neposredno upošteven za presojo obstoja prednosti. Z drugimi besedami, selektivnost ukrepa, ki ga pomeni tarifna preglednica, ki jo izdela državni organ za uporabo proizvoda ali storitve, ki jo daje ta organ na voljo, je mogoče presojati samo glede na stranke, sedanje ali potencialne, tega organa, in zadevne specifične proizvode ali storitve, ne pa, med drugim, glede na stranke drugih podjetij tega sektorja, ki ponujajo podobne proizvode in storitve. V preostalem, če bi bilo treba šteti, da je vsaka nediskriminatorna tarifna preglednica, ki jo javni organ uporablja v zameno za dani proizvod ali storitev, selektivna, bi to v bistvu privedlo do čezmerne razširitve pojma pomoči „z dajanjem prednosti posameznim podjetjem ali proizvodnji posameznega blaga“ iz člena 107(1) PDEU. Da bi torej morebitna ugodnost, ki jo podeli javni organ v okviru dobave posebnih proizvodov ali storitev, dajala prednost nekaterim podjetjem, podjetja, ki ta proizvod ali storitev uporabljajo ali želijo uporabljati, ne smejo ali ne morejo biti deležna te ugodnosti s strani tega organa v tem posebnem okviru.

Zato v okviru tožbe za razglasitev ničnosti, vložene zoper Odločbo Komisije o odprtju formalnega postopka preiskave, določenega v členu 108(2) PDEU glede različnih ukrepov glede določenega letališča, zlasti glede pravilnika o pristojbinah tega letališča, okoliščina, da ta pravilnik velja samo za letalske družbe, ki uporabljajo to letališče, ni upoštevno merilo, da bi se lahko štelo, da je ta selektiven.

(Glej točke od 44 do 46, 53 in 54.)