Tožba, vložena 19. aprila 2007 - Italija proti Komisiji

(Zadeva T-135/07)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Republika Italija (zastopnik: G. Aiello, odvetnik)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predloga tožeče stranke

Odločba z dne 7. februarja 2007, št. 3585 generalnega direktorja Generalnega direktorata za kmetijstvo Komisije naj se razglasi za nično na podlagi člena 230 Pogodbe ES;

Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Vlada Italijanske republike je pri Sodišču prve stopnje Evropskih skupnosti vložila tožbo za razglasitev ničnosti odločbe iz dopisa z dne 7. februarja 2007, št. 3585 generalnega direktorja Generalnega direktorata za kmetijstvo Komisije, na podlagi člena 230 Pogodbe ES, s katerim je bila zavrnjena zahteva italijanskih organov za sprejem izrednih ukrepov za podporo italijanskemu trgu perutninskega mesa na podlagi člena 14 Uredbe Sveta (EGS) št. 2777/75 z dne 29. oktobra 1975 o skupni tržni ureditvi za perutninsko meso¹, glede piščancev, ki so bili usmrčeni na območjih, katere je prizadela ptičja gripa, in za katere so veljali veterinarski ukrepi o omejitvi prometa v obdobju med decembrom 1999 in septembrom 2003.

V podporo svojih trditev italijanska vlada navaja:

-    kršitev načela prepovedi diskriminacije med proizvajalci Skupnosti, ki jo določa člen 34(2), drugi pododstavek, ES, kolikor bi tožena stranka odobrila izredne ukrepe za podporo trgu le za sektor valilnih jajc in s sporno odločbo zavrnila podobne ukrepe za sektor perutninskega mesa;

-    zlorabo pooblastil in očitno napako pri presoji Komisije.

V zvezi s tem tožeča stranka opozarja, da bi morala Komisija, da bi dosegla cilj, ki ga zasleduje Uredba št. 2777/75, sprejeti izredne ukrepe za podporo italijanskemu trgu perutninskega mesa, perutninski sektor, ki je v Italiji močno prizadet. Vendar tega, kljub ponavljajoči zahtevi tožeče stranke, ni storila in se je omejila na odobritev ukrepov le za podporo sektorju valilnih jajc, ki je bil v Italiji najmanj prizadet s prisilnimi ukrepi in ki je bil v bistvu prizadet le na Nizozemskem. Tako je Komisija z določitvijo minimalne odškodnine, priznane italijanskim proizvajalcem, jasno nameravala dodeliti večji del razpoložljivih sredstev nizozemskim proizvajalcem;

-    napačno razlago in kršitev člena 14 Uredbe št. 2777/75 in očitno napako pri presoji.

Po mnenju tožeče stranke in v nasprotju s stališčem tožene stranke, naj se člen 14 zadevne uredbe ne bi uporabljal samo, ko motnje na trgu nastanejo zaradi nezmožnosti proizvajalcev na nadzorovanih in zaščitenih območjih, da bi vstopili na trg izven takega območja. Komisija bi namreč lahko sprejela izredne ukrepe za podporo uravnoteženja trga, ki je prizadet z omejitvami prostega pretoka, ki so rezultat uporabe ukrepov za boj proti širitvi bolezni živali, neodvisno od tega ali se te omejitve nanašajo na proizvode, ki vstopajo oziroma tiste, ki izstopajo iz določenega območja;

-    kršitev načel dobrega upravljanja, nepristranosti, enakosti in preglednosti.

____________

¹ - UL L 282, 1.11.1975, str. 77.