Pritožba, ki jo je 16. decembra 2021 vložila Covestro Deutschland AG zoper sodbo Splošnega sodišča (tretji senat) z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-745/18, Covestro Deutschland AG/Evropska komisija

(Zadeva C-790/21 P)

Jezik postopka: nemščina

Stranke

Pritožnica: Covestro Deutschland AG (zastopniki: T. Hartmann, M. Kachel, D. Fouquet, odvetniki)

Drugi stranki v postopku: Evropska komisija, Zvezna republika Nemčija

Predlogi

Pritožnica Sodišču predlaga, naj:

razveljavi sodbo Splošnega sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2021 v zadevi T-745/18 in razglasi ničnost sklepa Evropske komisije SA.34045 (2013/C) (ex 2012/NN) z dne 28.  maja 2018, C(2018) 3166, za leti 2012 in 2013;

podredno, razveljavi izpodbijano sodbo in sporni sklep v razmerju do pritožnice razglasi za ničen;

podredno k predlogu v točki 1, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o razglasitvi ničnosti spornega sklepa;

podredno k predlogu v točki  2, razveljavi izpodbijano sodbo in zadevo vrne Splošnemu sodišču v ponovno odločanje o razglasitvi ničnosti spornega sklepa v razmerju do pritožnice;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trdite

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja štiri pritožbene razloge.

Prvi in drugi pritožbeni razlog: kršitev pravice do izjave in obveznosti obrazložitve

Pritožnica v okviru prvih dveh pritožbenih razlogov trdi, da je Splošno sodišče kršilo postopkovne določbe prava Unije, in sicer pravico pritožnice do izjave ter svojo dolžnost obrazložitve sodbe. Zaradi teh kršitev je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je menilo, da gre za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU.

V prvem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica Splošnemu sodišču očita, da pri preizkusu državnega nadzora ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) nemškega Stromnetzentgeltverordnung (StromNEV) (točka 8 izpodbijane sodbe).

V drugem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe glede določitve višine dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) StromNEV (točke 12, 94, 103, 129, 135 in 146 izpodbijane sodbe).

V tretjem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z neobstojem nadomestila izgube vseh prihodkov in stroškov na podlagi dodelitve oprostitve omrežnine (točki 130 in 142 izpodbijane sodbe).

V četrtem delu obeh pritožbenih razlogov pritožnica navaja, da Splošno sodišče ni upoštevalo njene navedbe v zvezi z ničnostjo sklepa Bundesnetzagentur iz leta 2011 pri preizkusu državne narave sredstev (točki 107, 125 izpodbijane sodbe).

Tretji pritožbeni razlog: kršitev člena 107(1) PDEU

Pritožnica v okviru tretjega pritožbenega razloga poleg tega zatrjuje, da je Splošno sodišče kršilo materialno pravo Unije s tem, da je dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV štelo za državno pomoč v smislu člena 107(1) PDEU (točke od 78 do 145 izpodbijane sodbe).

Prvič, pritožnica v zvezi s tem trdi, da je Splošno sodišče pri preizkusu glede na pravila o državnih pomočeh uporabilo pravno napačna merila s tem, da je zavzelo stališče, da sporna dodatna dajatev pomeni prednost. Splošno sodišče je napačno izhajalo iz tega, da gre za prednost, in ni upoštevalo neobstoja selektivnosti zaradi same narave zadeve, oziroma sistematike StromNEV.

Drugič, pritožnica trdi, da je Splošno sodišče dodatno dajatev na podlagi člena 19(2) StromNEV napačno opredelilo kot pomoč na podlagi državnih sredstev. Pri tem je Splošno sodišče izhajalo iz neustrezne navezne okoliščine za presojo državne narave sredstev in napačno domnevalo obstoj dajatve, ki bi kazala na to, da gre pri sredstvih za državna sredstva.

Tretjič, pritožnica tudi trdi, da je Splošno sodišče pravno napačno zavzelo stališče, da obstaja državni nadzor nad sredstvi dodatne dajatve na podlagi člena 19(2) StromNEV.

Četrti pritožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije

Pritožnica nazadnje v okviru svojega četrtega pritožnega razloga navaja kršitev načela prepovedi diskriminacije, ki naj bi bila v tem, da Splošno sodišče, prvič, ni upoštevalo nezakonitega neenakega obravnavanja v razmerju do prehodne določbe na podlagi člena 32(7) StromNEV 2013, kot posledica vračila pomoči, zahtevanega v spornem sklepu Komisije; da je, drugič, nedopustno razlikovalo med pasovnimi odjemalci, in tretjič, da je neupravičeno enako obravnavalo proticiklične odjemalce in pasovne odjemalce (točke od 192 do 210 izpodbijane sodbe).

____________