Zadeva T‑545/11

Stichting Greenpeace Nederland

in

Pesticide Action Network Europe (PAN Europe)

proti

Evropski komisiji

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Dokumenti glede prvega dovoljenja za dajanje v promet za aktivno snov glifosat – Delna zavrnitev dostopa – Nevarnost poseganja v poslovne interese fizičnih ali pravnih oseb – Člen 4(5) Uredbe št. 1049/2001 – Prevladujoč javni interes – Uredba (ES) št. 1367/2006 – Člen 6(1) Uredbe št. 1367/2006 – Direktiva 91/414/EGS ”

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 8. oktobra 2013

1.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba

(člen 1, drugi odstavek, PEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, uvodne izjave 1, 2, 4 in 11 ter člena 1 in 4)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov –Uredba št.º 1367/2006, ki je specialna glede na Uredbo št. 1049/2001 – Neizpodbojna domneva obstoja prevladujočega javnega interesa, ki nalaga razkritje informacij glede emisij v okolje – Vpliv Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in sporazuma TRIPs – Neobstoj

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 16 in 17; Sporazum TRIPs, člen 39(2) in (3); uredbe Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člena 4(2) in 5, št. 1367/2006, uvodni izjavi 8 in 15 ter člena 3 in 6(1), in št. 1107/2009, člen 63(2); Direktiva Sveta 91/414)

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Prošnja za dostop, ki se nanaša na okoljske informacije –Uredba št.º 1367/2006 – Neizpodbojna domneva obstoja prevladujočega javnega interesa, ki nalaga razkritje informacij glede emisij v okolje – Pojem emisij v okolje

(uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001 in št. 1367/2006, uvodna izjava 15 in člen 6(1); Direktiva Sveta 96/61, člen 2, točka 5)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 27 do 29 in 50.)

2.      Člen 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti, nalaga obveznost razkritja dokumenta, kadar se zaprošene informacije nanašajo na emisije v okolje, tudi ko je podana nevarnost posega v interese, ki jih varuje člen 4(2), prva alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, te razlage pa ni mogoče postaviti pod vprašaj pod pretvezo razlage, ki bi bila dosledna ali uravnotežena glede na določbe členov 16 in 17 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ali razlage, skladne z določbami člena 39(2) in (3) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastni (Sporazum TRIPs), ki je priloga 1 C k Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, določbami Direktive 91/414 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ali določbami Uredbe št. 1107/2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet.

Prvič, Uredbe št. 1367/2006 vsebuje določbe, ki nadomeščajo, spreminjajo ali pojasnjujejo nekatere določbe Uredbe št. 1049/2001.

Drugič, člen 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006 določa neizpodbojno pravno domnevo, da razkritje predstavlja prevladujoč javni interes, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje, razen če se te informacije nanašajo na preiskave, zlasti na preiskave v zvezi z morebitnimi kršitvami prava Evropske unije. Ista določba zahteva, da zadevna institucija, ki ji je predložena prošnja za dostop do dokumenta tega razkrije, če se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje, čeprav bi to razkritje lahko oslabilo varstvo poslovnih interesov določene fizične in pravne osebe. V zvezi s tem niti Direktiva 91/414 niti Uredba št. 1107/2009 ne dajeta podlage za nasprotovanje tej neizpodbojni domnevi in za prevlado javnih in zasebni interesov, ki jih varujeta, nad prevladujočim javnim interesom iz omenjenega člena 6(1) prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006.

Tretjič, uporaba tega člena 6(1) tudi ne more biti izključena pod pretvezo pravičnega ravnovesja med varstvom temeljne pravice, ki je lastninska pravica, katere del so pravice intelektualne lastnine, iz Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in Sporazuma TRIPs, in varstvom drugih temeljnih pravic. Tak pristop bi privedel do neuporabe jasne in nepogojne določbe uredbe Unije, za katero se niti ne zatrjuje, da bi bila v nasprotju s hierarhično višjim pravnim pravilom.

Nazadnje, čeprav je res, da so določbe Sporazuma TRIPs del pravnega reda Unije in da, kadar za področje, na katero se nanaša ta sporazum, obstaja ureditev Unije, obstaja obveznost, da se ta ureditev razlaga skladno s tem sporazumom, ni nikakršne možnosti, da se za namene zagotovitve razlage prava, ki se uporabi, ki bi bila v skladu s členom 39(2) in (3) Sporazuma TRIPs, izključi uporaba določb omenjenega člena 6(1) prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006, saj bi tak pristop dejansko privedel do tega, da pod vprašaj postavi zakonitost tega člena 6(1) z vidika omenjenih določb Sporazuma TRIPs.

(Glej točke od 35 do 38, 40, 41 in od 44 do 46.)

3.      Niti logika pravice do dostopa do dokumentov institucij Unije, kot izhaja iz uredb št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in št. 1367/2006 o uporabi določb Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah v institucijah in organih Skupnosti, in iz njihove uporabe, niti besedilo zadnjenavedene uredbe, ki ga pojasnjuje pripravljalna dokumentacija, ne zahtevata, da se pojem emisij v okolje razlaga restriktivno. Za to, da je razkritje pravica, torej zadošča, da se zaprošene informacije dovolj neposredno nanašajo na emisije v okolje.

S tem, da člen 6(1), prvi stavek, Uredbe št. 1367/2006 šteje, da je razkritje, kadar se zaprošene informacije nanašajo na emisije v okolje, v javnem interesu, ki prevlada nad interesom, ki je varovan z izjemo, omogoča konkretno uveljavitev tega splošnega načela in sicer, da se javnosti da kar najširši dostop do dokumentov, ki jih imajo institucije Unije. Poleg tega se v skladu z uvodno izjavo 15 Uredbe št. 1367/2006 restriktivno razlagajo samo razlogi za zavrnitev dostopa do okoljskih informacij, ob upoštevanju interesa, ki ga za javnost pomeni razkritje zaprošenih informacij, ter morebitne povezave med zaprošenimi informacijami in emisijami v okolje.

Poleg tega opredelitev emisij v okolje iz Navodil za izvajanje Aarhuške konvencije ne more biti podlaga za razlago Uredbe št. 1367/2006. Ker so namreč navodila za izvajanje neobvezna kar zadeva razlago Aarhuške konvencije, a fortiori lahko le enako velja za razlago Uredbe št. 1367/2006. V zvezi s tem, se Navodila za izvajanje sklicujejo na pojem emisije iz Direktive 96/61 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, katere člen 2, točka 5, emisijo opredeljuje kot neposreden ali posreden izpust ali oddajanje snovi, vibracij, toplote ali hrupa iz posameznega ali razpršenih virov v obratu, v zrak, vodo ali tla, obrat pa je nepremična enota, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I k direktivi. Tako opredelitev pa pojasnjuje cilj Direktive 96/61, in sicer celovito preprečevanje in zmanjševanje onesnaževanja, ki izvira iz izključno industrijskih dejavnosti. Vendar niti Aarhuška konvencija niti Uredba št. 1367/2006 ne omejujeta svojih področij uporabe na posledice takih dejavnosti.

(Glej točke od 51 do 53, 55 in 56.)