Language of document : ECLI:EU:T:2014:859

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (četrti senat)

z dne 8. oktobra 2014(*)

„Državne pomoči – Aluminij – Ugodnejša cena električne energije, odobrena s pogodbo – Sklep, s katerim je državna pomoč razglašena za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom – Odpoved pogodbe – Sodna odložitev učinkov odpovedi pogodbe v postopku za izdajo začasne odredbe – Nova pomoč“

V zadevi T‑542/11,

Alouminion AE s sedežem v Maroussiju (Grčija), ki jo zastopajo G. Dellis, N. Korogiannakis, E. Chrysafis, D. Diakopoulos in N. Keramidas, odvetniki,

tožeča stranka,

proti

Evropski komisiji, ki jo zastopajo D. Triantafyllou in É. Gippini Fournier, zastopnika, skupaj z V. Chatzopoulosom, odvetnikom,

tožena stranka,

ob intervenciji

Dimosia Epicheirisi Ilektrismou AE (DEI) s sedežem v Atenah (Grčija), ki ga zastopajo E. Bourtzalas, D. Waelbroeck, A. Oikonomou, E. Salaka in C. Synodinos, odvetniki,

intervenient,

zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa Komisije z dne 13. julija 2011 o državni pomoči št. SA.26117 – C 2/10 (ex NN 62/09), ki jo je Grčija dodelila družbi Aluminium of Greece SA (2012/339/EU) (UL 2012, L 166, str. 83),

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat),

v sestavi M. Prek, predsednik, I. Labucka (poročevalka), sodnica, in V. Kreuschitz, sodnik,

sodna tajnica: S. Spyropoulos, administratorka,

na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 4. junija 2014

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Družba Alouminion tis Ellados AE (v nadaljevanju: AtE), ki jo je glede proizvodnje aluminija v Grčiji julija 2007 nasledila tožeča stranka, Alouminion AE, je leta 1960 z intervenientom, javnim podjetjem za distribucijo električne energije, Dimosia Epicheirisi Ilektrismou AE (v nadaljevanju: DEI), sklenila pogodbo (v nadaljevanju: pogodba), na podlagi katere ji je bila odobrena ugodnejša cena električne energije (v nadaljevanju: ugodnejša cena).

2        Člen 2(3) pogodbe v različnih različicah je določal, da se veljavnost pogodbe podaljšuje za vsakih nadaljnjih pet let, razen če katera od strank odstopi od pogodbe, pri čemer drugo stranko o tem obvesti dve leti prej s priporočeno pošto s povratnico.

3        Na podlagi sporazuma med družbo AtE in grško državo, ki je bil formaliziran z zakonsko uredbo iz leta 1969, bi morala pogodba, kakor je bila spremenjena, prenehati veljati 31. marca 2006, razen če bi bila njena veljavnost v skladu z njenimi določbami podaljšana.

4        Komisija Evropskih skupnosti je v Odločbi SG (92) D/867 z dne 23. januarja 1992, Sporna pomoč podjetju A[tE], pomoč NN 83/91, ugotovila, da ugodnejša cena ne pomeni države pomoči.

5        DEI je februarja 2004 družbo AtE obvestilo o odpovedi pogodbe (v nadaljevanju: odpoved) in ji je od konca marca 2006 prenehalo zaračunavati ugodnejšo ceno.

6        Družba AtE je odpoved pogodbe izpodbijala pred pristojnimi nacionalnimi sodišči.

7        Monomeles Protodikeio Athinon (višje sodišče v sestavi sodnika posameznika v Atenah, Grčija), ki je odločalo v postopku za izdajo začasne odredbe, je s sklepom št. 80/2007 z dne 5. januarja 2007 začasno in ex nunc odložilo učinke odpovedi, dokler o zadevi ne bo meritorno odločeno (v nadaljevanju: prva začasna odredba ali zadevni ukrep).

8        Monomeles Protodikeio Athinon je v prvi začasni odredbi ugotovilo, da odpoved na podlagi pogodbenih določil in veljavnega nacionalnega pravnega okvira ni bila veljavna.

9        DEI je prvo začasno odredbo izpodbijalo pred Polymeles Protodikeio Athinon (višje sodišče v Atenah), ki je v postopku za izdajo začasne odredbe s sklepom št. 72/2008 z marca 2008 (v nadaljevanju: druga začasna odredba) ugodilo njegovemu predlogu ex nunc.

10      Tako DEI med odpovedjo in izdajo prve začasne odredbe in tudi od izdaje druge začasne odredbe ni zaračunavalo ugodnejše cene. Med izdajo prve začasne odredbe in izdajo druge začasne odredbe (v nadaljevanju: zadevno obdobje) je bila družbi AtE in nato tožeči stranki zaračunana ugodnejša cena.

11      Komisija je julija 2008 prejela pritožbe v zvezi z ukrepi, ki naj bi bili državne pomoči v korist tožeče stranke, predvsem v obliki ugodnejše cene.

12      Komisija je z dopisom z dne 27. januarja 2010 Helensko republiko obvestila o svojem sklepu, da začne postopek iz člena 108(2) PDEU predvsem v zvezi z ugodnejšo ceno, zainteresirane stranke pa je pozvala, naj v enem mesecu od objave odločitve (v nadaljevanju: sklep o začetku postopka) predložijo pripombe.

13      Sklep o začetku postopka je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije z dne 16. aprila 2010 (UL C 96, str. 7).

14      Komisija je v sklepu o začetku postopka navedla dvome o tem, ali je bila ugodnejša cena, ki jo je DEI zaračunavalo družbi AtE in nato tožeči stranki, v zadevnem obdobju enaka ceni, ki so jo plačevali drugi večji industrijski odjemalci električne energije na visokonapetostni ravni, ker bi se ugodnejša cena morala prenehati uporabljati marca 2006, vendar je bila njena uporaba podaljšana s prvo začasno odredbo.

15      Komisija je pripombe Helenske republike prejela v dopisu z dne 31. marca 2010.

16      Komisija je pripombe tožeče stranke prejela 12. maja 2010, 3. marca in 4. marca 2011, pripombe DEI pa 17. maja 2010. Komisija je te pripombe posredovala Helenski republiki in ji dala možnost, da nanje odgovori, kar je ta storila 16. julija in 6. avgusta 2010 ter 16. maja 2011.

17      Komisija je 1. decembra 2010 od grških organov zahtevala dodatne podatke. Helenska republika je na to zahtevo odgovorila z dopisom z dne 11. februarja 2011.

18      Komisija je druge pripombe tožeče stranke prejela 31. maja in 4. julija 2011.

19      Komisija je 13. julija 2011 sprejela Sklep o državni pomoči št. SA.26117 – C 2/10 (ex NN 62/09), ki jo je Grčija dodelila družbi Aluminium of Greece SA (2012/339/EU) (UL 2012, L 166, str. 83, v nadaljevanju: izpodbijani sklep).

20      Komisija je s členom 1 izpodbijanega sklepa odločila, da je Helenska republika družbi AtE in tožeči stranki, njeni naslednici, nezakonito dodelila državno pomoč v višini 17,4 milijona EUR z zaračunavanjem ugodnejše cene v zadevnem obdobju, in sicer od januarja 2007 do marca 2008, kar je v nasprotju s členom 108(3) PDEU.

21      Komisija je tudi ugotovila, da ta pomoč ni združljiva z notranjim trgom in je Helenski republiki naložila, naj jo izterja od tožeče stranke (glej člena 1 in 2(1) izpodbijanega sklepa).

 Postopek in predlogi strank

22      Tožeča stranka je v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 6. oktobra 2011 vložila to tožbo.

23      Tožeča stranka je Splošnemu sodišču v okviru pripravljalnih ukrepov na podlagi člena 65(d) njegovega poslovnika predlagala dokazovanje z izvedenci.

24      DEI je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 30. januarja 2012, predlagal, naj se mu dovoli intervencija v podporo predlogom Komisije.

25      Temu predlogu za intervencijo DEI je bilo ugodeno s sklepom predsednika tretjega senata Splošnega sodišča z dne 27. marca 2012.

26      Intervenient je intervencijsko vlogo vložil 11. junija 2012.

27      Komisija in tožeča stranka sta svoja stališča o navedeni vlogi predložili 19. in 23. novembra 2012.

28      Ker se je sestava senatov Splošnega sodišča spremenila in je bil sodnik poročevalec prerazporejen v četrti senat, je bila ta zadeva dodeljena temu senatu.

29      Splošno sodišče je Komisijo na podlagi člena 64(2)(a) Poslovnika pozvalo, naj predloži nekatere dokumente. Komisija je to izpolnila v predpisanih rokih.

30      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijani sklep razglasi za ničen;

–        Komisiji naloži plačilo stroškov.

31      Komisija ob podpori intervenienta Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo v celoti zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

32      Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja deset tožbenih razlogov, ki se nanašajo na izpodbijanje, prvič in primarno, opredelitve zadevnega ukrepa kot nove pomoči (prvi, drugi, tretji in četrti tožbeni razlog); drugič in podredno, opredelitve ugodnejše cene kot državne pomoči (peti, šesti, sedmi in osmi tožbeni razlog) ter tretjič in bolj podredno, obveznosti izterjave nove pomoči, ki izhaja iz zadevnega ukrepa (deveti in deseti tožbeni razlog).

33      Najprej je treba preučiti prvi tožbeni razlog, ki se nanaša na napake glede obstoja nove pomoči.

34      Komisija je v izpodbijanem sklepu glede opredelitve zadevnega ukrepa kot nove pomoči ugotovila:

„(8)      Družba A[tE] je bila ustanovljena leta 1960, Grčija pa ji je podelila določene ugodnosti, vključno z dobavo električne energije po nižjih cenah. Pod pogoji statutov, ki so določali ugodnosti, bi morala ugodnost dobave električne energije po nižjih cenah prenehati veljati marca 2006, če bi [DEI] družbo A[tE] o tem pravočasno obvestilo dve leti prej. [DEI] je 26. februarja 2004 (tj. več kot dve leti pred iztekom ugodnosti) o tem pravočasno obvestilo družbo A[tE], konec marca 2006 pa ji je prenehalo zaračunavati ugodnejšo ceno.

(9)      Zato je od marca 2006 do januarja 2007 družba A[tE] za električno energijo plačevala [običajno] ceno […].

(10)      Vendar je družba A[tE] ukinitev ugodnejše cene izpodbijala na sodišču, januarja 2007 pa je sodišče prve stopnje kot začasni ukrep, pred izrekom sodbe o zadevi, odredilo ponovno uvedbo ugodnejše cene. [DEI] se je pritožilo zoper to začasno odločbo, ki je bila razveljavljena marca 2008 (sodba o zadevi še ni končana [izdana]).

(11)      Praktična posledica sodne odločbe je bila, da je družba A[tE, nato pa tožeča stranka,] od januarja 2007 do marca 2008 ponovno plačevala ugodnejšo ceno. V skladu s podatki, ki so jih predložili grški organi, je družba A[tE, nato pa tožeča stranka,] v [zadevnem] obdobju plačala 17,4 milijona EUR manj, kot bi plačala po [običajni] ceni […].

[…]

(f) [Zadevni] [u]krep […] pomeni nezakonito pomoč 

(34)      [Tožeča stranka] trdi, da v prvi [začasni odredbi] ni bilo nobene večje spremembe [ugodnejše cene, dogovorjene s pogodbo]. Zato [tožeči stranki] po njenem mnenju [v skladu s prvo začasno odredbo] ni bila dodeljena nova pomoč in ukrep o ugodnejši ceni […] pomeni obstoječo pomoč.

(35)      Komisija se s trditvijo [tožeče stranke] ne strinja. Prvotni pogoji za ugodnejšo ceno, ki so pomenili obstoječo pomoč, so določali, da se pomoč zaključi marca 2006, če [DEI] [tožečo stranko] o tem pravočasno obvesti. Ko je bila [tožeča stranka] o tem obveščena, je obstoječa pomoč prenehala veljati, kot je bilo to zahtevano v skladu s pogoji prvotne odobritve ugodnejše cene. Vsaka odobritev nižje cene električne energije, ki ustreza opredelitvi državne pomoči (kot v tem primeru), je zato nova pomoč, ne glede na to, da so pogoji za to pomoč podobni prejšnjemu ukrepu obstoječe pomoči. Sodna praksa Sodišča jasno navaja, da podaljšanje obstoječe pomoči pomeni novo pomoč, ki jo je treba priglasiti [(sodbi z dne 12. julija 1973, Komisija/Nemčija, 70/72, Recueil, EU:C:1973:87, točka 14, in z dne 11. septembra 2003, Belgija/Komisija, C‑197/99 P, Recueil, EU:C:2003:444, točka 109)]. Iz tega sledi, da to velja tudi, kadar je ukinjena obstoječa pomoč ponovno uvedena nekaj mesecev kasneje.

(36)      Ker ta nova pomoč Komisiji ni bila priglašena v skladu s členom 108 PDEU, je nezakonita.“

35      Tožeča stranka meni, da je bila v izpodbijanem sklepu storjena očitna napaka pri presoji, ker je, prvič, Komisija ugotovila, da je veljavnost pogodbe potekla marca 2006, čeprav je bilo v pogodbi določeno tudi njeno petletno podaljšanje, razen če bi bila pravočasno in po natančno določenem postopku odpovedana, tako da naj veljavnost pogodbe ne bi samodejno potekla marca 2006.

36      Odpoved pa naj bi bila v nasprotju z nacionalno zakonodajo, ki določa obveznost dobave električne energije, in naj bi pomenila zlorabo prevladujočega položaja.

37      Drugič, v izpodbijanem sklepu naj bi bila storjena očitna napaka pri presoji, ker je Komisija ugotovila, da je bila s prvo začasno odredbo uporaba ugodnejše cene podaljšana, čeprav navedena začasna odredba nikakor ni vplivala na vsebino spora in je bila pravnomočna, z edino posledico, da je bilo ex nunc odloženo učinkovanje odpovedi.

38      Tretjič, v izpodbijanem sklepu naj bi bila storjena očitna napaka pri presoji, ker je Komisija ugotovila, da je bila prva začasna odredba „razveljavljena“ z drugo začasno odredbo, saj je bila po nacionalnem procesnem pravu druga začasna odredba sprejeta po „razveljavitvi“ prve, to je brez retroaktivnih učinkov.

39      Četrtič, v izpodbijanem sklepu naj bi bila storjena očitna napaka pri presoji, ker je Komisija ugotovila, da je bil zadevni ukrep sprejet na podlagi „podobne“ pravne ureditve, kot je ureditev obstoječe pomoči, hkrati pa se je z zadevnim ukrepom ohranila enaka ugodnejša cena, tako da zadevni ukrep ni mogel pomeniti nove pomoči.

40      Komisija meni, da je v izpodbijanem sklepu dokazala, da je prva začasna odredba pomenila novo pomoč, ki bi ji morala biti priglašena, sicer ne more biti zakonita.

41      Tako naj bi, prvič, veljavnost pogodbe v skladu z njenimi določbami dejansko potekla marca 2006, kar je v nasprotju s tem, kar naj bi izhajalo iz prve začasne odredbe, v kateri je bilo napačno razlagano veljavno nacionalno pravo.

42      Drugič, prva začasna odredba naj bi pomenila ukrep, sicer začasen in v obravnavani zadevi de facto časovno omejen, ki pa je vseeno ustvaril pravice z učinkom ex nunc, tako da naj bi pomenil novo pomoč.

43      Tretjič, Komisija priznava, da se način izračuna ugodnejše cene ni spremenil, vendar navaja več trditev za dokaz, da je je pomoč nova, in sicer, prvič, pravna in pogodbena podlaga pomoči je postala sodno določena; drugič, materialnopravna podlaga pomoči ni več sporazum med strankama, ampak jo je državi enostransko določilo podjetje, prejemnik pomoči, posredno (ne naravnost) s sprožitvijo pravdnega postopka; tretjič, razlogov splošnega interesa, ki so obstajali leta 1960, ni več in gre samo še za dobičkonosnost podjetja, prejemnika pomoči, ter četrtič, trajanje pomoči je negotovo in vsekakor brez povezave z ekonomsko logiko, ki je prevladala pri določitvi prvotnega trajanja veljavnosti pogodbe.

44      Iz tega naj bi glede na sodno prakso izhajalo, da je s podaljšanjem uporabe ugodnejše cene prva začasna odredba pomenila novo pomoč.

45      Intervenient je v intervencijski vlogi navedel več elementov v podporo trditev Komisije.

46      Po eni strani trdi, da so mu v nasprotju s trditvami tožeče stranke pogodbena določila omogočala odpovedati pogodbo od 31. marca 2006, kakor naj bi izhajalo iz druge začasne odredbe, ki je bila glede postopka za izdajo začasne odredbe pravnomočna.

47      Po drugi strani naj bi Komisija pravilno ugotovila, da je bila z zadevnim ukrepom podaljšana uporaba obstoječe pomoči, tako da je bila s tem ukrepom dodeljena nova pomoč.

48      Prvič, Splošno sodišče najprej opozarja, da je treba v skladu s členom 108(3) PDEU Komisijo obvestiti o vseh načrtih za nove pomoči, preden so dodeljene, in da je vsaka nova pomoč, ki je dodeljena brez dovoljenja Komisije, nezakonita.

49      Drugič, v skladu s členom 1(c) in (b) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [108 PDEU] (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 8, zvezek 1, str. 339) nova pomoč pomeni „vsako pomoč, to je sheme pomoči ali individualno pomoč, ki ni veljavna pomoč, vključno s spremembami veljavne pomoči“, obstoječa pomoč pa pomeni „odobreno pomoč, to je sheme pomoči in individualno pomoč, ki sta jo odobrila Komisija ali Svet [Evropske unije]“.

50      Ukrepi, sprejeti po začetku veljavnosti Pogodbe, katerih namen je dodelitev ali sprememba pomoči, pri čemer se spremembe nanašajo na obstoječe pomoči, se štejejo za nove pomoči (sodba z dne 20. maja 2010, Todaro Nunziatina & C., C‑138/09, ZOdl., EU:C:2010:291, točka 46).

51      Komisija je v točki 35 obrazložitve izpodbijanega sklepa priznala, da je bila ugodnejša cena, dogovorjena s pogodbo, sklenjeno leta 1960, to je pred pristopom Helenske republike k Evropskim skupnostim, obstoječa pomoč vsaj do sprejetja zadevnega ukrepa, to je pred sprejetjem prve začasne odredbe.

52      Komisija pa je v isti točki 35 obrazložitve izpodbijanega ukrepa navedla, da je bila z zadevnim ukrepom podaljšana uporaba obstoječe pomoči, ker je bila podaljšana veljavnost pogodbe in zato ugodnost, ki je pomenila ugodnejšo ceno.

53      Iz sodne prakse res izhaja, da podaljšanje obstoječe pomoči ustvarja novo pomoč, ki se razlikuje od podaljšane pomoči, in da je spremembo trajanja obstoječe pomoči treba šteti za novo pomoč (glej v tem smislu sodbi z dne 4. decembra 2013, Komisija/Svet, C‑111/10, ZOdl., EU:C:2013:785, točka 58, in Komisija/Svet, C‑121/10, ZOdl., EU:C:2013:784, točka 59 in navedena sodna praksa, ter sodbo z dne 6. marca 2002, Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija, Τ‑127/99, T‑129/99 in T‑148/99, Recueil, EU:T:2002:59, točka 175).

54      Razsojeno pa je bilo tudi, da je treba za uporabo odstavkov 1 in 3 člena 108 PDEU obstoj nove pomoči ali spremembo obstoječe pomoči presojati glede na določbe, ki to pomoč določajo, njihove pogoje in njihove omejitve (glej v tem smislu sodbo z dne 9. avgusta 1994, Namur-Les assurances du crédit, C‑44/93, Recueil, EU:C:1994:311, točka 28). Samo če sprememba vpliva na vsebino začetne sheme, postane ta shema nova shema pomoči (glej v tem smislu sodbo Todaro Nunziatina & C., EU:C:2010:291, točki 46 in 47).

55      V obravnavani zadevi pa ni sporno, da je bilo s prvo začasno odredbo odloženo učinkovanje odpovedi pogodbe, na podlagi katere je bila odobrena ugodnejša cena, tako da je prva začasna odredba de facto začasno ohranila ugodnejšo ceno v zadevnem obdobju. Vendar je treba ugotoviti, da niti cilj niti posledica tega ukrepa sodnika za začasne odredbe ni bila sprememba vsebine obstoječe pomoči. Ta ukrep namreč ni spremenil niti pogodbenih ali zakonskih določb v zvezi z ugodnejšo ceno niti pogojev ali omejitev navedene cene, ampak je pomenil le presojo pravilnosti odpovedi pogodbe.

56      Zato sodnik za začasne odredbe ni odobril nove pomoči, kot meni Komisija, ampak je le začasno odločil o sporu, ki mu je bil predložen in ki se je nanašal na vprašanje, ali je pogodba, ki je bila podlaga za ugodnejšo ceno, prenehala učinkovati. Iz tega nujno izhaja, da odložitve odpovedi pogodbe na podlagi prve začasne odredbe ni mogoče presojati kot nove ugodnosti, ki se razlikuje od obstoječe pomoči.

57      Zato za prvo začasno odredbo ni mogoče šteti, da dodeljuje oziroma spreminja pomoč v smislu člena 108(3) PDEU.

58      Če ne bi bilo tako, bi moralo nacionalno sodišče, ki kot v obravnavani zadevi odloča v postopku za izdajo začasne odredbe o sporu glede pogodbe, Komisijo obvestiti glede dejstev in prava ter ji v preventivni nadzor predložiti ne le nove pomoči ali spremembe pomoči v pravem pomenu besede, dodeljene podjetju, prejemniku obstoječe pomoči, ampak tudi vse ukrepe, ki vplivajo na razlago in izpolnjevanje navedene pogodbe, ki bi lahko vplivala na delovanje notranjega trga, konkurenco ali samo na dejansko trajanje – v določenem obdobju – pomoči, ki načeloma ostajajo obstoječe, čeprav Komisija ni sprejela nobene odločitve o odobritvi ali nezdružljivosti.

59      Zato je treba razsoditi, da je izpodbijani sklep, ker je Komisija zadevni ukrep opredelila kot novo pomoč, nezakonit.

60      Te ugotovitve ni mogoče izpodbiti s trditvami Komisije in intervenienta v vlogah pred Splošnim sodiščem.

61      Najprej, v zadevi, v kateri je bila izdana sodba Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija (EU:T:2002:59), je namreč Splošno sodišče res razsodilo, da čeprav so bile zadevne ugodnosti le podaljšanje ukrepa, ki je pomenil obstoječo pomoč, pa je vseeno zadevno pomoč zaradi spremembe njenega trajanja treba šteti tudi za novo pomoč.

62      Tudi v zadevi, v kateri je bila izdana sodba z dne 1. julija 2010, Italija/Komisija (Τ‑53/08, ZOdl., EU:T:2010:267), in ki se je nanašala na podaljšanje uporabe ugodnejše cene v korist podjetja, je Splošno sodišče res razsodilo, da navedena podaljšanja pomenijo „novo“ pomoč.

63      Vendar je Splošno sodišče tako presodilo le zato, ker so bili za navedena podaljšanja, ki nikakor niso bila samodejna, potrebni zakonodajni ukrepi za spremembo prvotno določene ugodnosti (sodbi Diputación Foral de Álava in drugi/Komisija, EU:T:2002:59, točke od 11 do 20, in Italija/Komisija, EU:T:2010:267, točka 70).

64      Ugotoviti pa je treba, da v obravnavani zadevi ugodnejša cena ni bila spremenjena z nobenim zakonodajnim ukrepom in da s prvo začasno uredbo nikakor ni bil spremenjen njen prvotni nacionalni pravni okvir.

65      Dalje, v združenih zadevah, v katerih je bila izdana sodba z dne 20. septembra 2011, Regione autonoma della Sardegna/Komisija (T‑394/08, T‑408/08, T‑453/08 in T‑454/08, ZOdl., EU:T:2011:493), je Splošno sodišče res razsodilo, da je treba pomoči, dodeljene na bistveno drugačni pravni podlagi od sheme, odobrene z odločbo o odobritvi, šteti za nove pomoči.

66      V zadnjenavedeni zadevi je prvotno pomoč odobrila Komisija, nova pomoč pa je bila dodeljena z novim predpisom, ki je bil v nasprotju z odločbo Komisije o odobritvi (sodba Regione autonoma della Sardegna/Komisija, EU:T:2011:493, točke od 175 do 177).

67      V obravnavani zadevi pa ni mogoče resno izpodbijati tega, da cilj zadevnega ukrepa ni bil sprememba pravnega okvira ugodnejše cene glede na okvir, ki ga je z odločbo odobrila Komisija, ne glede na vprašanje vpliva – v obravnavani zadevi – odločbe z dne 23. januarja 1992 (glej točko 4 zgoraj) v zvezi z obstoječo pomočjo, ne zato, ker jo je odobrila Komisija, ampak ker je bila odobrena pred začetkom veljavnosti Pogodbe.

68      Nazadnje, ne samo da v obravnavani zadevi s prvo začasno odredbo ni bilo sodno odločeno o pravni in pogodbeni podlagi pomoči, ampak je ta podlaga ostala pogodba in upoštevno nacionalno pravo, kot sta bila začasno razložena v prvi začasni odredbi, ne glede na vprašanje ekonomskega ozadja ob sklenitvi pogodbe ter vprašanje možnosti in pravilnosti odpovedi, ki na dan sprejetja izpodbijanega sklepa ni bila predmet meritorne sodne odločbe.

69      Zato je treba prvi tožbeni razlog sprejeti in izpodbijani sklep razglasiti za ničen, ne da bi bilo treba odločiti o drugih tožbenih razlogih niti o predlogu tožeče stranke za pripravljalne ukrepe.

 Stroški

70      V skladu s členom 87(2) Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker Komisija ni uspela, se ji v skladu s predlogi tožeče stranke naloži, da poleg svojih stroškov nosi tudi stroške tožeče stranke.

71      V skladu s členom 87(4), tretji pododstavek, Poslovnika intervenient nosi svoje stroške.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (četrti senat)

razsodilo:

1.      Sklep Komisije z dne 13. julija 2011 o državni pomoči št. SA.26117 – C 2/10 (ex NN 62/09), ki jo je Grčija dodelila družbi Aluminium of Greece SA (2012/339/EU), se razglasi za ničen.

2.      Evropska Komisija nosi svoje stroške in stroške družbe Alouminion AE.

3.      Dimosia Epicheirisi Ilektrismou AE (DEI) nosi svoje stroške.

Prek

Labucka

Kreuschitz

Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. oktobra 2014.

Podpisi


* Jezik postopka: grščina.