Tožba, vložena 8. marca 2010 - Španija proti Komisiji
(Zadeva T-113/10)
Jezik postopka: španščina
Stranki
Tožeča stranka: Kraljevina Španija (zastopnik: J. Rodríguez Cárcamo)
Tožena stranka: Evropska komisija
Predloga tožeče stranke
Odločba Komisije št. C(2009) 10678 z dne 23. decembra 2009, s katero je bila v skladu z Odločbo C(98) 121 z dne 5. februarja 1998, ESRR št. 97.11.09.007, znižana pomoč Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) za operativni program Baskija cilj 2 (1997-1999) v Španiji, naj se razglasi za nično in
Komisiji naj se naloži plačilo stroškov.
Tožbeni razlogi in bistvene trditve
Obravnavani spor temelji na Odločbi C(98) 121 z dne 5. februarja 1998, s katero je Komisija odobrila pomoč Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in Evropskega socialnega sklada (ESS) za operativni program v regiji Baskija v okviru podpore Skupnosti za strukturno pomoč v španskih regijah iz cilja 2 v obdobju 1997-1999 v višini največ 291.862.367 EUR na račun ESRR.
V odločbi, ki se jo izpodbija v tem postopku, je navedeno, da so se pri izvajanju navedenega operativnega programa pojavile nepravilnosti pri 24 od 37 projektov, ki so bili revidirani, kar skupaj znaša 4.844.712.820 pezet in pomeni 27.794.540,77 EUR finančnega popravka.
V utemeljitev svojih trditev tožeča stranka navaja te tožbene razloge:
- Kršitev člena 24 Uredbe Sveta (EGS) št. 4253/88 z dne 19. decembra 1988
1 zaradi uporabe metode ekstrapolacije v izpodbijani odločbi, saj navedeni člen ne predvideva možnosti ekstrapolacije nepravilnosti, ugotovljenih v zvezi s konkretnimi ukrepi, na vse ukrepe, vključene v operativne programe, financirane iz virov ESRR. Popravek, ki ga je Komisija uporabila v izpodbijani odločbi, je brez pravne podlage, ker Smernice Komisije z dne 15. oktobra 1997 o neto finančnih popravkih v okviru uporabe člena 24 Uredbe (EGS) št. 4253/88 v skladu s sodbo Sodišča z dne 6. aprila 2000 v zadevi Kraljevina Španija proti Komisiji
2 ne morejo imeti pravnih posledic za države članice in ker je v navedenem členu 24 predvideno le znižanje pomoči, za katere se pri proučitvi izkaže, da pri njih obstajajo nepravilnosti, kar je načelo, ki je kršeno z uporabo popravkov z ekstrapolacijo.
- Podredno, kršitev člena 24 Uredbe (EGS) št. 4253/88 v povezavi s sedanjim členom 4(3) PEU (načelo lojalnega sodelovanja), zaradi uporabe popravka z ekstrapolacijo, čeprav ni bilo ugotovljeno, da je sistem upravljanja, nadzora in revizije glede spremenjenih pogodb neustrezen, saj so organi upravljanja uporabili špansko zakonodajo, ki je Sodišče Evropske unije ni razglasilo za neskladno s pravom Evropske unije. Kraljevina Španija meni, da se dejstva, da so organi upravljanja spoštovali nacionalno pravo, ne more uporabiti kot podlago za ekstrapolacijo zaradi neučinkovitosti sistema upravljanja - tudi če lahko Komisija zaradi tega ugotovi dejanske nepravilnosti ali kršitve prava Evropske unije - če zakon, ki ga ti organi uporabljajo, ni bil razglašen za neskladnega s pravom Evropske unije in če Komisija zoper državo članico ni vložila tožbe na podlagi člena 258 PDEU.
- Podredno, kršitev člena 24 Uredbe (EGS) št. 4253/88 zaradi nereprezentativnosti modela, ki je bil uporabljen za izvedbo finančnega popravka z ekstrapolacijo. V zvezi s tem je ugotovljeno, da je Komisija model za uporabo ekstrapolacije izdelala na podlagi zelo majhnega števila projektov (37 od 3348), ne da bi upoštevala vsa vodila operativnega programa, ob upoštevanju stroškov, ki so jih španski organi predhodno umaknili, na podlagi priglašenih stroškov in ne odobrene pomoči ter z uporabo računalniškega programa, ki je bil le 85-odstotno zanesljiv. Kraljevina Španija zato meni, da model ne izpolnjuje pogojev reprezentativnosti, ki so nujni, zato da se ga lahko uporabi kot podlago za ekstrapolacijo.
- Kraljevina Španija nazadnje meni, da je treba obvestilo španskim organom o ugotovljenih nepravilnostih (ki je bilo vročeno avgusta 2005 in se je v glavnem nanašalo na primere nepravilnosti, ki so bile storjene v letih 1998 in 1999) šteti kot izhodišče za ugotavljanje zastaranja nepravilnosti, kar se zgodi v 4 letih, kot je določeno v členu 3 Uredbe št. 2988/95
3.