Zadeva T‑96/13

Rot Front OAO

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke Skupnosti Маcка – Prejšnja neregistrirana nacionalna figurativna znamka Маcка – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009 – Uporaba nacionalnega prava s strani UUNT“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (prvi senat) z dne 28. oktobra 2015

1.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor zakonitosti odločb odborov za pritožbe – Ponovna preučitev dejstev ob upoštevanju dokazov, ki pred tem niso bili predloženi pri organih Urada – Izključitev

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65)

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Pogoji – Presoja ob upoštevanju meril, določenih z nacionalnim pravom, ki ureja navajani znak – Preverjanje vsebine nacionalnega prava – Obseg

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(4))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 17.)

2.      V okviru preučitve ugovora imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu na podlagi člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 o znamki Skupnosti, je treba vprašanje, koliko znak, varovan v državi članici, podeljuje pravico do prepovedi uporabe poznejše znamke, preučiti ob upoštevanju veljavnega nacionalnega prava.

V takih okoliščinah mora Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) po uradni dolžnosti in s sredstvi, ki se mu zdijo za to primerna, pridobiti informacije o tem nacionalnem pravu, če so take informacije potrebne za presojo o pogojih uporabe razloga za zavrnitev registracije, kar pomeni, da poleg dejstev, ki so jih izrecno navedle stranke iz postopka z ugovorom, upošteva tudi splošno znana dejstva, to so dejstva, ki jih lahko pozna vsak in jih je mogoče dobiti iz splošno dostopnih virov. To obveznost, da po uradni dolžnosti pridobi informacije o nacionalnem pravu, ima, če je to potrebno, Urad, ko že ima informacije o nacionalnem pravu, bodisi v obliki navedb o njegovi vsebini bodisi v obliki elementov, predloženih za razpravo, katerih dokazna moč je bila zatrjevana.

V zvezi s tem mora Urad uporabiti vsa sredstva, ki so mu na voljo v okviru njegove pristojnosti za preverjanje, da bi pridobil informacije o veljavnem nacionalnem pravu, in ob upoštevanju trditev tožeče stranke izvesti podrobnejše raziskave o pomenu in obsegu določb navajanega nacionalnega prava bodisi po uradni dolžnosti bodisi s pozivom tožeči stranki, naj utemelji svoje trditve.

(Glej točke 24, 31 in 35.)