Tožba, vložena 17. februarja 2014 – Burazer in drugi proti Evropski uniji

(Zadeva T-108/14)

Jezik postopka: hrvaščina

Stranke

Tožeče stranke: Drago Burazer (Zagreb, Hrvaška), Nikolina Nežić (Zagreb), Blaženka Bošnjak (Sv. Ivan Zelina, Hrvaška), Bosiljka Grbašić (Križevci, Hrvaška), Tea Tončić (Pula, Hrvaška), Milica Bijelić (Dubrovnik, Hrvaška), Marijana Kruhoberec (Varaždin, Hrvaška) (zastopnik: Mato Krmek, odvetnik)

Tožena stranka: Evropska unija

Predlogi

Tožeče stranke Splošnemu sodišču predlagajo, naj:

izda sodbo, s katero bo ugotovilo odgovornost Evropske unije za škodo, ki je nastala tožečim strankam, ker Evropska unija ni izvedla nadzora nad izvajanjem Pogodbe o pristopu Republike Hrvaške k Evropski uniji v delu, v katerem se nanaša na uvedbo službe javnih izvršiteljev v pravni red Republike Hrvaške v skladu s členom 36 Akta o pristopu (točka 1 Priloge VII),

do pravnomočnosti te sodbe odloži odločanje o višini tožbenega zahtevka in

odločitev o stroških pridrži.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeče stranke v utemeljitev tožbe navajajo te tožbene razloge:

Evropska komisija je s tem, da ni preprečila odprave zakonov, s katerimi je bila ustanovljena in urejena služba javnih izvršiteljev in ki jih je Republika Hrvaška sprejela med pogajanji o pristopu k Evropski uniji, kršila obveznosti, ki jih ima na podlagi člena 36 Akta o pristopu (točka 1 Priloge VII), ki je sestavni del Pogodbe o pristopu k Evropski uniji, sklenjene med Republiko Hrvaško in državami članicami Evropske unije (Narodne novine – Međunarodni ugovori, št. 2/12). Člen 36 Akta o pristopu Komisijo pooblašča za spremljanje (monitoring) vseh zavez, ki jih je Republika Hrvaška prevzela v pogajanjih o pristopu k Evropski uniji, s tem pa tudi prevzeti pravni obveznosti Republike Hrvaške, da vzpostavi službo javnih izvršiteljev in ustvari vse pogoje, potrebne za popolno vzpostavitev te službe v hrvaškem pravnem redu do 1. januarja 2012. Evropska komisija pa nima pristojnosti odobriti enostranske spremembe tako prevzete obveznosti Republike Hrvaške.Evropska komisija je z navedeno kršitvijo neposredno povzročila škodo tožečim strankam, ki so bile imenovane na mesta javnih izvršiteljev in so legitimno pričakovale, da bodo s 1. januarjem 2012 začele z delom.Komisija je s kršitvijo svojih obveznosti očitno in grobo zanemarila meje diskrecije, ki so ji določene, s čimer je tožečim strankam (imenovanim javnim izvršiteljem) v nasprotju z njihovimi legitimnimi pričakovanji povzročila precejšnjo premoženjsko in nepremoženjsko škodo, ki jo mora v skladu s členom 340, drugi odstavek, PDEU nadomestiti Evropska unija.