SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 8. julija 2015(*)
„Znamka Skupnosti – Postopek za ugotovitev ničnosti – Figurativna znamka Skupnosti REDROCK – Prejšnje nacionalne besedne znamke ROCK, KEPROCK, FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) in člen 53(1)(a) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑548/12,
Deutsche Rockwool Mineralwoll GmbH & Co. OHG s sedežem v Gladbecku (Nemčija), ki jo zastopa J. Krenzel, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopajo V. Mahelka, P. Geroulakos in M. Rajh, agenti,
tožena stranka,
ob intervenciji
Redrock Construction s.r.o. s sedežem v Pragi (Češka republika), ki jo zastopa D. Krofta, odvetnik,
zaradi tožbe, vložene zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 16. oktobra 2012 (zadeva R 1596/2011‑4), v zvezi s postopkom za razglasitev ničnosti med družbama Deutsche Rockwool Mineralwoll GmbH & Co. OHG in Redrock Construction s.r.o.,
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi G. Berardis, predsednik, O. Czúcz (poročevalec) in A. Popescu, sodnika,
sodni tajnik: I. Drăgan, administrator,
na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 18. decembra 2012,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 14. maja 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenient v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil 16. aprila 2013,
na podlagi replike, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 21. avgusta 2013,
na podlagi obravnave z dne 12. novembra 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Intervenientka, družba Redrock Construction s.r.o., je 20. maja 2004 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 17, zvezek 1, str. 146), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).
2 Znamka, katere registracija se je zahtevala, je ta figurativni znak:
3 Proizvodi in storitve, za katere je bila prijavljena registracija sporne znamke, spadajo v razrede 1, 2, 17, 19 in 37 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od razredov ustrezajo naslednjim opisom:
– razred 1: „Kemični proizvodi za industrijo; kiti, vključeni v ta razred; pomožna kemična sredstva za uporabo v proizvodnji; sintetične smole; nepredelane umetne smole; epoksidne smole; kemične spojine za industrijske namene; lepila za uporabo v industriji;sredstva za konzervacijo cementa, z izjemo barv in olj; kemična polnila in reagenti“;
– razred 2: „Premazi (barvni) in pomožna sredstva za premaze; barve; praškaste barve in polnila; premazi, laki; naravna, nepredelana smola; kiti, vključeni v ta razred;sredstva za zaščito proti koroziji; razredčila za lake in barve“;
– razred 17: „Tesnilni in izolacijski materiali; polnilni kiti; izolacijske mase“;
– razred 19: „Gradbeni materiali, nekovinski; beton; malta; cement; ometi; mavec (gradbeni materiali); cementne mešanice; ometi za uporabo v gradbeništvu; materiali za gradnjo cest, nekovinski; podi, nekovinski; materiali za izgradnjo odvoda vlage, nekovinski; sestavine za polaganje podov; gradbeni les“;
– razred 37: „Gradbeništvo; gradnja stavb; informacije v zvezi z gradbeništvom;popravila in inštalacije; svetovanje v gradbeništvu“.
4 Zadevni znak je bil 5. marca 2010 pod številko 3866365 registriran kot znamka skupnosti (v nadaljevanju: sporna znamka) zlasti za zgoraj navedene proizvode in storitve.
5 Tožeča stranka, družba Deutsche Rockwool Mineralwoll GmbH & Co. OHG, je 6. aprila 2010 zoper sporno znamko na podlagi člena 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009 v povezavi s členom 8(1)(b) navedene uredbe vložila zahtevo za razglasitev ničnosti.
6 Zahteva za razglasitev ničnosti je temeljila na naslednjih znamkah:
– prejšnja besedna znamka ROCK, registrirana v Nemčiji 24. marca 2003 pod številko 30229274, za proizvode in storitve iz razredov 1, od 6 do 8, 17, 19, 37 in 42,
– prejšnja besedna znamka KEPROCK, registrirana v Nemčiji 30. maja 2003 pod številko 30312115, za proizvode in storitve iz naslednjih razredov:
– razred 17: „Proizvodi iz mineralne volne v obliki listov, preprog, mineralnih klobučevin, plošč, listnatih preprog, listnatih plošč in vlitih elementov, zgoraj navedeni proizvodi, ki so prevlečeni s polimernimi snovmi na eni ali obeh straneh in/ali ki so prevlečeni z vodnim steklom in/ali s hidravličnimi vezivnimi sredstvi in/ali na podlagi umetnih smol, z ali brez polnil in/ali barvnih pigmentov, vsi proizvodi namenjeni toplotni in zvočni izolaciji, zlasti elementi namenjeni izolaciji streh za ravne strehe, poševne ravne strehe in nagnjene strehe; elementi za zelo nagnjene strehe, po možnosti v obliki plošč“;
– razred 19: „Proizvodi iz mineralne volne v obliki mreže, preprog, klobučevin, plošč, listnatih preprog, listnatih plošč in vlitih elementov; zvočno izolacijske plošče za suhe tlake in obrnjene strešne plošče iz mineralnih vlaken, zgoraj navedeni proizvodi, ki so prevlečeni s polimernimi snovmi na eni ali obeh straneh in/ali ki so prevlečeni z vodnim steklom in/ali s hidravličnimi vezivnimi sredstvi in/ali na podlagi umetnih smol, z ali brez polnil in/ali barvnih pigmentov, vsi proizvodi namenjeni požarni varnosti in/ali kot gradbeni materiali, zlasti elementi namenjeni izolaciji streh za ravne strehe, poševne strehe in nagnjene strehe; elementi za zelo nagnjene strehe, po možnosti v obliki plošč“;
– razred 37: „Stavbni in gradbeni sektor; instalacijska dela, zlasti termoizolacijska dela in/ali zvočnoizolacijska dela na strehah; instalacija elementov požarne varnosti, zlasti na strehah“;
– prejšnja besedna znamka FLEXIROCK, registrirana v Nemčiji 21. septembra 1994 pod številko 2078534, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka FORMROCK, registrirana v Nemčiji 21. septembra 1994 pod številko 2078535, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka FLOOR-ROCK, registrirana v Nemčiji 6. oktobra 1994 pod številko 2079579, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka TERMAROCK, registrirana v Nemčiji 18. septembra 1995 pod številko 39502727, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka KLIMAROCK, registrirana v Nemčiji 7. maja 1996 pod številko 39517348, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka SPEEDROCK, registrirana v Nemčiji 21. maja 1996 pod številko 39543868, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka DUROCK, registrirana v Nemčiji 11. junija 1996 pod številko 39551027, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka SPLITROCK, registrirana v Nemčiji 23. maja 1996 pod številko 39605619, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka PLANAROCK, registrirana v Nemčiji 17. decembra 1996 pod številko 39644214, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka TOPROCK, registrirana v Nemčiji 23. aprila 1997 pod številko 39707589, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka KLEMMROCK, registrirana v Nemčiji 10. oktobra 1997 pod številko 39737546, za proizvode iz razredov 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka FIXROCK, registrirana v Nemčiji 23. avgusta 1999 pod številko 39920622, za proizvode iz razredov 6, 17 in 19;
– prejšnja besedna znamka SONOROCK PLUS, registrirana v Nemčiji 11. februarja 2002 pod številko 30166175, za proizvode in storitve iz razredov 17, 19 in 37;
– prejšnja besedna znamka VARIROCK, registrirana v Nemčiji 11. februarja 2002 pod številko 30166176, za proizvode in storitve iz razredov 17, 19 in 37;
– prejšnja besedna znamka SONOROCK, registrirana v Nemčiji 11. februarja 2002 pod številko 30166177, za proizvode in storitve iz razredov 17, 19 in 37;
– prejšnja besedna znamka MASTERROCK, registrirana v Nemčiji 9. julija 2002 pod številko 30212141, za proizvode in storitve iz razredov 17, 19 in 37.
7 Zahteva za razglasitev ničnosti je temeljila na vseh proizvodih in storitvah, ki jih označujejo prejšnje znamke in je bila vložena zoper vse proizvode in storitve, navedene v točki 3, ki jih označuje sporna znamka.
8 Oddelek za izbris je z odločbo z dne 12. julija 2011 zavrnil zahtevo tožeče stranke za razglasitev ničnosti. Menil je, da so bili proizvodi in storitve označeni z nasprotujočimi si znaki enaki ali podobni. Kar zadeva element „rock“, je menilo, da je opisen za proizvode, ki jih označujejo prejšnje znamke, in da je med nasprotujočimi si znaki obstajala določena stopnja podobnosti. Ob upoštevanju visoke stopnje pozornosti upoštevne javnosti pa je ugotovil neobstoj verjetnosti zmede, kar zadeva vse prejšnje znamke. Nazadnje je zavrnil trditev tožeče stranke, ki se nanaša na domneven obstoj družine znamk.
9 Tožeča stranka je 3. avgusta 2011 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za izbris.
10 Odbor za pritožbe je z odločbo z dne 16. oktobra 2012 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) potrdil odločbo oddelka za izbris. V zvezi z zahtevo za razglasitev ničnosti, ki temelji na prejšnji znamki ROCK, je poudaril, da je Splošno sodišče pravnomočno ugotovilo neobstoj verjetnosti zmede s sodbo z dne 13. oktobra 2009, Deutsche Rockwool Mineralwoll/UUNT – Redrock Construction (REDROCK) (T‑146/08, EU:T:2009:398). Kar zadeva zahtevo za razglasitev ničnosti, ki temelji na prejšnji znamki KEPROCK, je odbor za pritožbe menil, da je bila stopnja pozornosti upoštevne javnosti visoka, da so bili proizvodi, ki jih označuje sporna znamka, ki spadajo v razreda 1 in 2 ter stavbni les iz razreda 19 različni, medtem ko so bili drugi sporni proizvodi in druge sporne storitve delno enaki in delno podobni proizvodom in storitvam, ki jih označuje znamka KEPROCK. Poleg tega so imeli nasprotujoči si znaki vidno podobnost, ki je nižja od povprečne, ter povprečno fonetično podobnost, niso pa bili pomensko podobni. Nazadnje, skupni element „rock“ je imel le šibek razlikovalni učinek. Zato ni obstajala verjetnost zmede. Odbor za pritožbe je menil, da je bila verjetnost zmede – v bistvu iz enakih razlogov – izključena tudi v zvezi z drugimi prejšnjimi znamkami. Poleg tega je menil, da v obravnavanem primeru ni bilo mogoče uporabiti okrepljenega varstva priznanega družinam znamk.
Predlogi strank
11 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
12 UUNT in intervenientka Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
13 Tožeča stranka v utemeljitev svoje tožbe navaja le en tožbeni razlog, ki se nanaša na kršitev členov 8(1)(b) in 53(1)(a) Uredbe št. 207/2009.
14 V skladu s tema členoma se znamka Skupnosti razglasi za nično na zahtevo imetnika, če zaradi njene enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in zaradi enakosti ali podobnosti proizvodov ali storitev, ki jih znamki označujeta, obstaja verjetnost zmede v javnosti na območju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo blagovno znamko. Poleg tega je treba v skladu s členom 8(2)(a)(ii) Uredbe št. 207/2009 za prejšnje znamke šteti znamke, registrirane v državi članici, z datumom zahteve za registracijo, ki je pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.
15 V skladu z ustaljeno sodno prakso obstaja verjetnost zmede, ko bi javnost utegnila verjeti, da zadevni proizvodi ali storitve izhajajo iz istega podjetja ali v določenem primeru iz gospodarsko povezanih podjetij. Verjetnost zmede je treba presojati celovito, po tem, kako upoštevna javnost zazna znake in zadevne proizvode ali storitve, in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi, predvsem medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in med podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (sodbi z dne 9. julija 2003, Laboratorios RTB/UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, EU:T:2003:199, točke od 30 do 33, in z dne 7. novembra 2013, Three-N-Products/UUNT – Munindra (AYUR), T‑63/13, EU:T:2013:583, točka 14).
16 V obravnavanem primeru je treba opozoriti, da je v zgoraj v točki 10 navedeni sodbi REDROCK (EU:T:2009:398) Splošno sodišče ugotovilo neobstoj verjetnosti zmede med znakoma ROCK in REDROCK. Te ugotovitve tožeča stranka ne izpodbija in je poleg tega postala pravnomočna. Zato je treba presojati verjetnost zmede med znakom REDROCK in ostalimi prejšnjimi znamkami.
17 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so se tako pred UUNT kot pred Splošnim sodiščem trditve tožeče stranke nanašale na verjetnost zmede med znakom REDROCK in prejšnjo znamko KEPROCK ter da se je ta osredotočila na proizvode, ki jih označujejo prejšnje znamke, in ki so izdelani predvsem iz mineralne volne, ne da bi navedla ločene trditve glede storitev, ki jih označujejo te znamke.
Upoštevna javnost
18 V skladu s sodno prakso se glede pozornosti upoštevne javnosti za celovito presojo verjetnosti zmede šteje, da je povprečen potrošnik zadevnih izdelkov in prejemnik storitev normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi dejstvo, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih izdelkov ali storitev (glej sodbo z dne 13. februarja 2007, Mundipharma/UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., EU:T:2007:46, točka 42 in navedena sodna praksa).
19 Odbor za pritožbe je v obravnavanem primeru menil, da je bilo upoštevno ozemlje Nemčija, država registracije in zaščite prejšnjih znamk, in da so upoštevno javnost tvorili strokovnjaki gradbenega sektorja in včasih povprečni potrošniki, ki so dobro obveščeni na področju gradnje in ki so zadevne proizvode kupovali v trgovinah z gradbenim materialom. Presodil je, da bi bila stopnja pozornosti javnosti ob nakupu povečana zaradi cene ali pričakovanega roka trajanja zadevnih proizvodov.
20 Tožeča stranka te ugotovitve ne izpodbija.
21 Poudariti je treba, da zadevni proizvodi, ki so povečini gradbeni materiali, niso namenjeni vsakodnevni uporabi povprečnih potrošnikov. Njihova posebna narava zahteva natančno in preudarno izbiro, ne glede na ceno in količino prodanih proizvodov. Poleg tega dejstvo, da določene vrste proizvodov potrošnik ne kupuje redno, kaže na to, da je stopnja njegove pozornosti velika. Dodati je treba, da je del zadevnih proizvodov sicer dostopen splošni javnosti, vendar redko prihaja do nakupov enostavnih potrošnikov, ki to nalogo običajno zaupajo strokovnjaku ali se posvetujejo s potrošniki, katerih znanje na tem področju je nadpovprečno (glej v tem smislu zgoraj v točki 10 navedeno sodbo REDROCK, EU:T:2009:398, točki 45 in 46).
22 Dodati je treba, da so poznavanje lastnosti, kakovosti in poslovni vir gradbenih materialov še toliko bolj pomembni za upoštevno javnost, ker se te proizvode – potem ko so enkrat vgrajeni v nepremičnino – pogosto lahko nadomesti le z zelo velikimi stroški. Poleg tega lahko njihova slaba kvaliteta povzroči škodo na nepremičnini, zaradi česar je lahko potreben drag poseg. Iz teh razlogov je razumljivo pričakovati, da tudi povprečen potrošnik, ki ne zaupa naloge izbire teh proizvodov strokovnjaku, v zvezi z zadevnimi proizvodi išče podatke po spletu in se vsekakor zanima za izvor in istovetnost proizvajalca teh proizvodov.
23 Enako velja, kar zadeva gradbene storitve iz razreda 37, pri izbiri katerih pride do natančne in preudarne selekcije ter visoke stopnje previdnosti upoštevne javnosti.
24 Zato je treba šteti, da stopnja pozornosti upoštevne javnosti posebej visoka (glej v tem smislu zgoraj v točki 10 navedeno sodbo REDROCK, EU:T:2009:398, točka 47).
Primerjava proizvodov in storitev, ki jih označujeta znamki REDROCK in KEPROCK
25 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ocenil, da so bili proizvodi, ki jih označuje sporna znamka in ki spadajo v razreda 1 in 2 ter stavbni les iz razreda 19, različni, medtem ko so bili drugi proizvodi in druge storitve delno enaki in delno podobni proizvodom in storitvam, ki jih označuje znamka KEPROCK.
26 Tožeča stranka to presojo izpodbija. Trdi, da so proizvodi, ki jih označuje sporna znamka in ki spadajo v razreda 1 in 2, namenjeni enaki uporabi kot proizvodi, ki jih označuje znamka KEPROCK in spadajo v razreda 17 in 19 ali lahko te proizvode dopolnjujejo. Poleg tega naj bi bile tudi distribucijske poti enake. Zato naj bi bili navedeni proizvodi podobni. Poleg tega ocenjuje, da „tesnilni materiali“, ki jih označuje sporna znamka in spadajo v razred 17, niso le podobni izolacijskim masam, ki so označene z znamko KEPROCK in spadajo v razreda 17 in 19, temveč celo zelo podobni.
27 Ugotoviti je treba, da so v skladu z izpodbijano odločbo „Tesnilni in izolacijski materiali; polnilni kiti; izolacijske mase“ iz razreda 17, ki so označeni s sporno znamko, enaki „vs[em] proizvod[om,] namenjeni[m] toplotni in zvočni izolaciji“, iz istega razreda, ki jih označuje znamka KEPROCK. Odbor za pritožbe je poleg tega menil, da so „Gradbeni materiali, nekovinski“ iz razreda 19, ki so označeni s sporno znamko, enaki gradbenim materialom iz istega razreda, ki so označeni z znamko KEPROCK. Nazadnje, odbor za pritožbe je menil, da so bile gradbene storitve, ki so označene z zadevnimi znaki in spadajo v razred 37, povsem enake.
28 Menil je, da kljub enakosti teh proizvodov in teh storitev, ki so označeni z nasprotujočima si znakoma, ni bilo verjetnosti zmede.
29 Zato je treba najprej preveriti, ali bi lahko odbor za pritožbe veljavno ugotovil neobstoj verjetnosti zmede kar zadeva proizvode in storitve, ki so označeni z nasprotujočima si znakoma, za katera je odbor menil, da sta enaka. Če bi bila namreč takšna ugotovitev v izpodbijani odločbi veljavna, bi bil preizkus stopnje podobnosti drugih proizvodov in drugih storitev nepotreben.
30 Splošno sodišče torej meni, da bi bilo treba najprej preučiti podobnost znakov REDROCK in KEPROCK.
Primerjava znakov REDROCK in KEPROCK
31 Tožeča stranka odboru za pritožbe očita, da je napačno presodil podobnost znakov REDROCK in KEPROCK ter opisnost elementa „rock“ v okviru proizvodov gradbenega sektorja.
32 Treba je navesti, da mora celovita presoja verjetnosti zmede, kar zadeva vidno, fonetično ali pomensko podobnost nasprotujočih si znakov, temeljiti na celotnem vtisu, ki ga ti ustvarjajo, upoštevajoč zlasti njihove razlikovalne in prevladujoče elemente. Zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede zadevnih proizvodov ali storitev, ima glavno vlogo pri celoviti presoji navedene verjetnosti. Povprečni potrošnik v zvezi s tem navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (glej sodbo z dne 12. junija 2007, UUNT/Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., EU:C:2007:333, točka 35 in navedena sodna praksa).
33 Presoja podobnosti med znamkama se ne more omejiti samo na upoštevanje enega sestavnega dela sestavljene znamke in njegovega primerjanja z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej zgoraj v točki 32 navedeno sodbo UUNT/Shaker, EU:C:2007:333, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti samo na podlagi prevladujočega elementa je mogoče opraviti, le če je mogoče vse preostale elemente znamke zanemariti (zgoraj v točki 32 navedena sodba UUNT/Shaker, EU:C:2007:333, točka 42, in sodba z dne 20. septembra 2007, Nestlé/UUNT, C‑193/06 P, EU:C:2007:539, točka 42). To bi se lahko zgodilo zlasti, če bi ta del na podobi znamke, ki se je upoštevna javnost spomni, prevladoval, tako da se pri celotnem vtisu znamke drugi deli lahko zanemarijo (zgoraj navedena sodba Nestlé/UUNT, EU:C:2007:539, točka 43).
Uvodne ugotovitve
34 V skladu s sodno prakso je treba za presojo razlikovalnega učinka elementa, ki sestavlja znamko, presoditi, kako veliko ali malo lahko ta element prispeva k možnosti, da se proizvodi ali storitve, za katere je bila znamka registrirana, opredelijo, kot da izvirajo iz določenega podjetja, in jih tako razlikuje od proizvodov ali storitev drugih podjetij. Ob tej presoji je treba upoštevati predvsem pomembne lastnosti zadevnega elementa ter to, ali je znamka opisna za proizvode, za katere je bila registrirana (sodbi z dne 13. junija 2006, Inex/UUNT – Wiseman (Représentation d’une peau de vache), T‑153/03, ZOdl., EU:T:2006:157, točka 35, in z dne 27. februarja 2008, Citigroup/UUNT – Link Interchange Network (WORLDLINK), T‑325/04, EU:T:2008:51, točka 66).
35 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe v okviru vizualne primerjave ocenil, da je upoštevna javnost element „rock“ razumela kot besedo, nasprotujoča si znaka pa je preučil v celoti. Kar zadeva fonetično primerjavo, je odbor za pritožbe ugotovil, da naj bi upoštevna javnost znak REDROCK zaznala kot angleško besedo, sestavljeno iz besed osnovnega besedišča, medtem ko naj bi znamko KEPROCK zaznala kot izmišljen izraz. Dalje, po njegovem mnenju bodo s pomenskega vidika upoštevni nemški potrošniki takoj zaznali pomen dveh besed angleškega besedišča, ki tvorita znamko REDROCK. Poleg tega bi ob upoštevanju zadevnih proizvodov in storitev element „rock“ povezovali z nemškimi izrazi besede „kamen“, in sicer „Fels“ in „Stein“, tako da naj bi imel navedeni element šibek razlikovalni učinek. Poleg tega je odbor za pritožbe menil, da kombinacija črk „kep“ ne v angleščini ne v nemščini nima smisla. Po mnenju odbora javnost zato nima razloga za analizo znamke KEPROCK in bo to znamko zaznala kot izmišljeno besedno kombinacijo.
36 Prvič, tožeča stranka trdi, da upoštevna javnost šteje znamko za celoto. Tako meni, da je odbor za pritožbe napačno ločeno preučil prvi in drugi zlog nasprotujočih si znakov.
37 V zvezi s tem je treba poudariti, da povprečni potrošnik sicer navadno zaznava znamko kot celoto in ne preverja posameznih podrobnosti (sodba z dne 22. junija 1999, Lloyd Schuhfabrik Meyer, C‑342/97, Recueil, EU:C:1999:323, točka 25), vendar pa to še ne pomeni, da bo, ko bo videl besedni znak, identificiral besedne elemente, ki ga spominjajo na konkretni pomen ali so podobni besedam, ki jih pozna (sodba z dne 6. oktobra 2004, Vitakraft-Werke Wührmann/UUNT – Krafft (VITAKRAFT), T‑356/02, ZOdl., EU:T:2004:292, točka 51, in zgoraj v točki 18 navedena sodba RESPICUR, EU:T:2007:46, točka 57). Identifikacija besednih elementov, ki jih potrošnik razume, je upoštevna z vidika presoje fonetične, vizualne in konceptualne podobnosti med nasprotujočimi si znaki (glej v tem smislu sodbo z dne 25. junija 2010, MIP Metro/UUNT – CBT Comunicación Multimedia (Metromeet), T‑407/08, ZOdl., EU:T:2010:256, točki 37 in 38).
38 Odbor za pritožbe je zato pravilno ugotovil, da bi upoštevna javnost besedni element „rock“ identificirala kot besedo tudi ob neobstoju kakršne koli vizualne delitve teh elementov in drugih elementov nasprotujočih si znakov. Tudi če namreč navedeni nemški potrošnik ne bi imel temeljitega znanja angleščine, izraz „rock“ spada med osnovne angleške besede, in tako strokovnjaki kot potrošniki bi izraz „rock“ povezovali z izrazom „kamen“ (zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 53).
39 Enako velja za element „red“ sporne znamke, ki v angleščini označuje rdečo barvo, in ker spada v osnovni besednjak angleškega jezika, ga bo upoštevna javnost lahko neposredno razumela (zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 78).
40 Odbor za pritožbe torej ni storil nobene napake s tem, da je štel, da bi upoštevna javnost znamko „REDROCK“ ločila na dva elementa „red“ in „rock“, in da bi element „rock“ znamke KEPROCK identificirala kot besedo, ki ima določen pomen.
41 Dodati je treba, da tožeča stranka v svojih trditvah v zvezi z družino znamk, katerih skupni element je beseda „rock“, priznava, da ima navedeni element določeno stopnjo samostojnosti v vseh prejšnjih znamkah, vključno z znamko KEPROCK, zato, ker po njenem mnenju ta element predstavlja serijski element, ki bi javnosti omogočal, da vse te znamke poveže s samo enim trgovskim izvorom. Tako tožeča stranka v drugem okviru ne more veljavno zanikati, da element „rock“ pomeni ločen element, ki ga upoštevna javnost lahko prepozna.
42 Nazadnje, iz izpodbijane odločbe jasno izhaja, da je odbor za pritožbi po identifikaciji elementa „rock“ kot besede, ki ima pomen, med primerjavo upošteval vse nasprotujoče si znake, in da je poleg tega ugotovil, da je bil znak KEPROCK kot celota, zaznan kot izmišljena besedna kombinacija na fonetični in konceptualni ravni.
43 Toda odboru za pritožbe nič ne preprečuje, da najprej identificira razumljive elemente nasprotujočih si znakov, presodi njihov razlikovalni učinek in nato primerja navedene znake v celoti. To je povsem v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točkah 32 in 38. Poleg tega se za opredelitev „razlikovalnih“ in „prevladujočih“ elementov lahko zahteva presoja sposobnosti razlikovanja glede vseh delov znamke in torej opredelitev manj razlikovalnih elementov. To pa ne posega v upoštevanje celotnega vtisa, ki ga znamke ustvarijo na poznejši stopnji preizkusa.
44 Trditev tožeče stranke, ki se nanaša na ločen preizkus elementov, ki tvorijo nasprotujoče si znake, je treba torej zavrniti.
45 Drugič, spomniti je treba, da se je odbor za pritožbe v več delih izpodbijane odločbe oprl na opisni značaj elementa „rock“.
46 V zvezi s tem je treba poudariti, da je vsaj del gradbenih materialov, ki jih označuje izpodbijana znamka in skoraj vsi proizvodi, ki jih označujejo prejšnje znamke, narejeni iz surovin na podlagi kamna, ki jih upoštevna javnost zlasti v njihovi naravni obliki hitro poveže z izrazom „rock“, tudi v smislu „skala“ ali „čer“, tako da jih ta izraz široko opisuje (zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 54).
47 Te ugotovitve ni mogoče ovreči s trditvijo tožeče stranke, da ima izraz „rock“ v nemščini druge pomene, in sicer ime glasbene zvrsti ter del ženske obleke. Za presojo razlikovalnega ali opisnega značaja znaka je namreč treba upoštevati pomen navedenega znaka, ki se nanaša na navedene proizvode ali opisuje eno od njihovih značilnosti (sodba z dne 23. oktobra 2003, UUNT/Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, EU:C:2003:579, točka 32, in zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 55).
48 Poleg tega izraz „rock“ v obravnavanem primeru nosi tudi poveličevalno sporočilo glede lastnosti navedenih proizvodov in storitev, ki spadajo zlasti med gradbeni material in gradbeništvo, ker ga je mogoče razumeti tako, da namiguje na trdnost in stabilnost skal ali drugih oblik kamnov. Toda izraz poveličevanja, ki se nanaša na značilnosti navedenih proizvodov ali storitev, v zvezi z njimi nima velikega notranjega razlikovalnega učinka (glej v tem smislu sodbo z dne 16. januarja 2008, Inter-Ikea/UUNT – Waibel (idea), T‑112/06, EU:T:2008:10, točka 51, in zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 56).
49 Iz tega sledi, da je skupni element „rock“ zelo opisen in poveličevalen v zvezi s proizvodi in storitvami, ki jih označujejo nasprotujoči si znaki, tako da ima le šibek notranji razlikovalni učinek, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe.
Vizualna primerjava
50 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da sta imela znaka REDROCK in KEPROCK skupen drugi del in število črk. Kljub temu pa naj bi obstajale pomembne razlike v prvem delu znakov, ki jim javnost običajno nameni večjo pozornost, in ki naj bi tudi tvorili najbolj različna dela nasprotujočih si znamk. Skupna črka „e“ naj bi se vizualno razlikovala pri znamki REDROCK in pri znamki KEPROCK, ker naj bi imela posebno stilizacijo. Zato bi bila znaka vizualno podobna do takšne mere, ki je nižja od povprečne.
51 Tožeča stranka meni, da sta znamki na vizualni ravni zelo podobni. Trdi, da imajo velike črke „K“ in „R“ ter „P“ in „D“ podobno strukturo.
52 Poudariti je treba, da sta znamki sestavljeni iz sedmih črk in jima je skupen drugi zlog „rock“.
53 Kljub temu pa je treba ugotoviti, da upoštevna javnost navedeni zlog poistoveti z besedo „rock“, ki napotuje na značilnosti zadevnih proizvodov in storitev in ima le šibek razlikovalni učinek.
54 Poleg tega je v skladu s sodno prakso začetni del besednih elementov znamke deležen večje pozornosti potrošnika kot naslednji deli (sodba z dne 17. marca 2004, El Corte Inglés/UUNT – González Cabello in Iberia Líneas Aéreas de España (MUNDICOR), T‑183/02 in T‑184/02, Recueil, EU:T:2004:79, točka 81). Poleg tega, čeprav je res, da upoštevna javnost razume tudi besedo „red“ in jo povezuje z elementom „rock“, pa je figurativni element – stiliziran prikaz velike črke „E“ v sivi barvi – v prvem delu znamke REDROCK.
55 Tako upoštevna javnost z vizualnega vidika nameni občutno več pozornosti začetnim delom nasprotujočih si znakov kot skupnemu elementu „rock“.
56 Toda, v obravnavanem primeru se začetni del nasprotujočih si znakov razlikuje v dveh črkah od treh, pri čemer je skupna le velika črka „E“. Poleg tega stilizacija navedene velike črke „E“ in uporaba sive barve še bolj oddalji vizualno podobo elementa „red“ sporne znamke od elementa „kep“ iz prejšnje znamke.
57 Kar zadeva domnevno podobnost velikih črk „K“ in „R“ ter „P“ in „D“ je treba ugotoviti, da bi v skladu z visoko stopnjo pozornosti upoštevne javnosti ta gotovo zaznala razliko med temi črkami, čeprav je pozorna le na nepopoln prikaz prejšnje znamke.
58 Zato je treba potrditi presojo odbora za pritožbe, da so zadevni znaki podobni na vizualni ravni do takšne mere, ki je nižja od povprečne, in poleg tega pojasniti, da je podobnost majhna.
Fonetična primerjava
59 Kar zadeva primerjavo na fonetični ravni, v skladu z izpodbijano odločbo upoštevni nemški potrošniki dve znamki izgovarjajo v dveh zlogih. Zaporedje samoglasnikov naj bi bilo enako. Znak REDROCK naj bi bil zaznan kot angleška beseda, sestavljena iz besed osnovnega besednjaka, tako da naj bi bila znamka izgovorjena v skladu z angleškimi pravili izgovarjave. Prejšnja nemška znamka KEPROCK naj bi se zaznala kot izmišljen izraz in bi bila torej izgovorjena v skladu z nemškimi pravili izgovarjave. Čeprav se končnica izgovarja na zelo podoben način, naj bi bil različen začetek jasno opazen. Tako naj bi imeli na fonetični ravni znamki povprečno stopnjo podobnosti.
60 Po mnenju tožeče stranke ni nobenega praktičnega razloga, da bi nemško govoreči potrošniki sporno znamko izgovarjali v skladu z angleškimi pravili izgovarjave, pri čemer izgovarjajo prejšnjo znamko KEPROCK v skladu z nemškimi pravili izgovorjave. Povprečni potrošnik pomena elementa „rock“ ne bi razumel tako, da ustreza nemškim besedam „Fels“ ali „Gestein“. Nasprotno, nemška javnost bi besedo „rock“ povezala z enako nemško besedo, ki pomeni „krilo“, ali, če bi mislila na angleški jezik, z besedo, ki označuje glasbeno zvrst. Glede na to, da naj bi se nasprotujoča si znaka izgovarjala v skladu z nemškimi pravili izgovarjave in da naj bi bila zvočnost zvokov „r“ in „k“ ter „d“ in „p“ podobna, naj bi si bila navedena znaka s fonetičnega vidika zelo podobna.
61 Opozoriti je treba, da sta nasprotujoča si znaka enako dolga in da imata enako zaporedje zlogov. Drugi zlog, beseda „rock“, je prav tako skupen.
62 Nasprotno pa začetni del vsebuje različne soglasnike.
63 Poleg tega upoštevna javnost gotovo razume pomen angleških besed „red“ in „rock“. Kljub temu pa to delu potrošnikov ne preprečuje, da sporno znamko izgovarjajo v skladu z nemškimi pravili izgovarjave.
64 Vsekakor bi tudi ob predpostavki, da se zadevni znaki izgovarjajo v skladu z nemškimi pravili izgovarjave, razlika med zvočnostjo zvoka „r“, ki se v nemščini ne izgovarja s konico jezika, ter zvoka „k“ ostala zelo izrazita. Poleg tega jo lahko upoštevna javnost zazna, čeprav je razlika med zvočnostjo soglasnikov „d“ in „p“ nekoliko zmanjšana.
65 Ob upoštevanju teh ugotovitev, čeprav se kot temelj presoje upošteva nemška izgovarjava, je podobnost med zadevnima znakoma na fonetični ravni povprečna, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe.
Konceptualna primerjava
66 V skladu z izpodbijano odločbo bodo s konceptualni vidika upoštevni nemški potrošniki takoj zaznali pomen dveh besed osnovnega besednjaka, ki tvorita znamko REDROCK. Sporna znamka bi torej zanje pomenila kamen rdeče barve. Nasprotno pa naj začetni del znamke KEPROCK ne bi imel smisla, tako da bi bil ta zaznan kot izmišljena besedna kombinacija. Nasprotujoča si znaka naj bi se torej konceptualno razlikovala.
67 Opozoriti je treba, da tožeča stranka ne navaja nobene trditve v zvezi s konceptualno primerjavo.
68 Splošno sodišče je v zgoraj v točki 10 navedeni sodbi REDROCK (EU:T:2009:398) že presodilo, da je element „rock“, ki tvori sporno znamko, upoštevna javnost, ki je angleški pridevnik „red“ in angleški samostalnik „rock“, ki tvorita sporno znamko, razumela tako, da pomenita „kamen“, „skala“ ali „čer“. Ta element kot celota torej opisuje podobo, ki jo določa pomen teh besed (zgoraj v točki 10 navedena sodba REDROCK, EU:T:2009:398, točka 80).
69 Nasprotno pa znamka KEPROCK pri potrošniku ne ustvarja nobene posebne podobe, ker element „kep“ nima pomena. Tako se znak KEPROCK, čeprav upoštevna javnost elementu „rock“ daje določen pomen, kot celota zaznava kot izmišljena besedna kombinacija, ki nima nobenega posebnega pomena.
70 Zato je treba ugotoviti, da ni mogoče primerjati pomena znakov REDROCK in KEPROCK, tako da primerjava na konceptualni ravni v obravnavanem primeru ostaja nevtralen element.
71 Ob upoštevanju navedenega je treba ugotoviti, da obstaja šibka podobnost med nasprotujočima si znakoma na vizualni ravni, povprečna podobnost na fonetični ravni, medtem ko je primerjava na konceptualni ravni nevtralna.
Verjetnost zmede
72 Odbor za pritožbe je ugotovil, da ni verjetnosti zmede med sporno znamko in prejšnjimi znamkami.
73 Tožeča stranka to presojo izpodbija.
Verjetnost zmede med znakoma REDROCK in KEPROCK
74 Prvič, ugotoviti je treba, da je razlikovalni učinek prejšnje znamke KEPROCK povprečen, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe. Splošno sodišče namreč ugotavlja, da znak KEPROCK ni posebej inovativen ali presenetljiv, niti ni tak, da bi imel notranji razlikovalni učinek, ki je večji od običajne stopnje. Dodati je treba, da tožeča stranka ni opredelila dejavnikov, ki naj bi dokazovali, da je znamka KEPROCK bolj razlikovalna od povprečne znamke, ki nima nobenega pomena. Tožeča stranka poleg tega ne trdi, da ima znamka KEPROCK povečan razlikovalni učinek zaradi ugleda, ki ga je pridobila.
75 Drugič, poudariti je treba, da je stopnja pozornosti upoštevne javnosti posebej visoka ob nakupu zadevnih proizvodov in storitev in da navedena javnost želi poznati identiteto tržnega vira teh proizvodov in storitev.
76 Tretjič, spomniti je treba, da obstaja šibka podobnost med nasprotujočima si znakoma na vizualni ravni, povprečna podobnost na fonetični ravni, medtem ko je primerjava na konceptualni ravni nevtralna.
77 V zvezi s tem je treba dodati, da vizualni, fonetični ali konceptualni vidiki nasprotujočih si znakov nimajo vedno enake teže, in pri celostni presoji verjetnosti zmede je treba upoštevati lastnosti zadevnih proizvodov in analizirati objektivne okoliščine, v katerih se znamke lahko pojavljajo na trgu (sodba z dne 6. oktobra 2004, New Look/UUNT – Naulover (NLSPORT, NLJEANS, NLACTIVE in NLCollection), od T‑117/03 do T‑119/03 in T‑171/03, ZOdl., EU:T:2004:293, točka 49).
78 Stopnja fonetične podobnosti med dvema znamkama je manjšega pomena pri proizvodih, ki se tržijo tako, da upoštevna javnost navadno ob nakupu zazna znamko, ki jih vizualno označuje (sodba z dne 14. oktobra 2003, Phillips-Van Heusen/UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T‑292/01, Recueil, EU:T:2003:264, točka 55, in zgoraj v točki 48 navedena sodba idea, EU:T:2008:10, točki 78 in 79).
79 Tako pa je v primeru gradbenega materiala, ki je označen z nasprotujočima si znakoma, in ki je tržen tako, da povprečnemu potrošniku omogoča, da vizualno zazna znamke na tem materialu. Prav tako je treba poudariti, da upoštevna javnost pred izbiro zadevnih proizvodov nujno preveri značilnosti teh proizvodov v trgovinah ali na spletu, saj se navedena javnost želi prepričati, da bodo uporabljeni materiali dolgotrajno opravljali svojo nalogo v stavbi, v katero so vgrajeni. Te okoliščine pomenijo tudi, da se upoštevna javnost vizualno sooči s podobo znamke, preden jo izbere.
80 Splošno sodišče v teh okoliščinah meni, da med znamkama REDROCK in KEPROCK, če nanju gledamo posamično, ne obstaja verjetnost zmede, niti kar zadeva proizvode, ki so označeni z znamkama in ki so enaki. Povprečen potrošnik, ki ob nakupu kaže posebej veliko stopnjo pozornosti, bo namreč zaznal razlike med znamkama in ne bo mislil, da proizvodi označeni z nasprotujočima si znakoma izhajajo iz enakega tržnega vira.
81 To velja tudi za storitve, ki jih označujeta znamki REDROCK in KEPROCK, v zvezi s katerimi tožeča stranka poleg tega ne navaja nobenih posebnih trditev. Nasprotujočih si znakov upoštevna javnost ne bo zamenjala iz razlogov, predstavljenih zgoraj v točkah od 74 do 76.
82 Zato ni treba preučiti trditev tožeče stranke, s katerimi želi dokazati, da je stopnja podobnosti nekaterih proizvodov višja od tiste, ki je bila ugotovljena v izpodbijani odločbi, glede na to, da ni verjetnosti zmede niti v zvezi z enakimi proizvodi in storitvami. V zvezi s tem je treba poudariti, da je izraz „rock“ zelo opisen in poveličevalen v zvezi s vsemi proizvodi in poveličevalen glede vseh storitev, ki so označene s prejšnjimi znamkami.
Verjetnost zmede glede znamke REDROCK in prejšnjih znamk
83 Kar zadeva druge prejšnje znamke, je odbor za pritožbe ugotovil, da razlika med navedenimi znamkami in znakom REDROCK zadostuje za nadomestitev enakosti ali podobnosti zadevnih proizvodov ali storitev.
84 Tožeča stranka, ki se je osredotočila na primerjavo znamk REDROCK in KEPROCK in na svojo trditev v zvezi z družino znamk, ne navaja nobene posebne trditve v zvezi z drugimi prejšnjimi znamkami (FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK MASTERROCK), gledanimi posamično.
85 Kar zadeva vizualno primerjavo, je treba pojasniti, da imata med drugimi prejšnjimi znamkami le TOPROCK in FIXROCK enako številko črk kot REDROCK. Vendar pa sta prva dela teh znamk, katerima v skladu s sodno prakso upoštevna javnost običajno nameni več pozornosti (glej točko 54 zgoraj), povsem drugačna, ker nobena od črk v elementih „top“ in „fix“ ne ustreza elementu „red“. Poleg tega je treba spomniti, da prejšnji znamki KLEMMROCK in SPEEDROCK sicer vsebujeta črko „e“, vendar je preostali del prvih delov zadevnih znakov povsem drugačen od prvega dela znamke REDROCK, in da so navedene prejšnje znamke poleg tega sestavljene iz devetih črk, medtem ko jih ima znamka REDROCK le sedem. Poleg tega, ob upoštevanju obstoja figurativnega elementa v znamki REDROCK, so si znamke TOPROCK, FIXROCK, SPEEDROCK in KLEMMROCK na eni strani ter znamka REDROCK na drugi vizualno kvečjemu malo podobne, kljub skupnemu elementu „rock“. To še toliko bolj velja za druge prejšnje znamke.
86 Dalje, kar zadeva fonetično primerjavo, je treba dodati, da je zgolj zvočnost prejšnje znamke KLEMMROCK nekoliko podobna zvočnosti znamke REDROCK, ker gre za enako zaporedje samoglasnikov in enako število zlogov. Kombinacija soglasnikov „k“ in „l“ na začetku znaka pa rahlo ovira izgovarjavo, k čemur je treba dodati še obstoj dveh zaporednih črk „m“, zaradi česar se izgovarjava te znamke še bolj razlikuje od izgovarjave REDROCK. Fonetična podobnost med KLEMMROCK in REDROCK je kvečjemu šibka. To še toliko bolj velja za druge prejšnje znamke.
87 Nazadnje, kar zadeva konceptualno primerjavo, je treba pojasniti, da ima pri večini prejšnjih znamk izraz „rock“ enak pomen kot v primeru znamke REDROCK. Vendar pa imajo prvi elementi „flexi“, „form“, „floor“, „terma“, „klima“, „speed“, „split“, „plana“, „top“, „klemm“, „fix“, „sono“, „vari“ in „master“ popolnoma drugačen pomen kot „red“, tako da je kot celota pomenska podobnost kvečjemu šibka. Kar zadeva znamko „DUROCK“, velja enaka ugotovitev, če se domneva, da bo povprečni nemški potrošnik element „dur“ identificiral kot element, ki napotuje na pojme trajnosti in trdnosti. V nasprotnem primeru, ko se domneva da upoštevna javnost elementu „du“ ne pripisuje nobenega pomena, pomenska primerjava ostaja nevtralna.
88 Ugotoviti je torej treba, da ob upoštevanju posebej visoke stopnje pozornosti upoštevne javnosti razlike, ki ločijo sporno znamko od prejšnjih znamk FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK, zadostujejo za izključitev vsakršne verjetnosti zmede.
Verjetnost zmede, ki domnevno izhaja iz obstoja družine znamk s skupnim elementom „rock“
89 Odbor za pritožbe je v izpodbijani odločbi ugotovil, da se tožeča stranka ne more opirati na okrepljeno varstvo, ki je priznano družinam znamk.
90 Tožeča stranka trdi, da prejšnje znamke KEPROCK, FLEXIROCK, FORMROCK, FLOOR-ROCK, TERMAROCK, KLIMAROCK, SPEEDROCK, DUROCK, SPLITROCK, PLANAROCK, TOPROCK, KLEMMROCK, FIXROCK, SONOROCK PLUS, VARIROCK, SONOROCK in MASTERROCK tvorijo družino znamk. Po njenem mnenju bo povprečni potrošnik mislil, da tudi sporna znamka spada v to serijo ter da je zato komercialni izvor proizvodov, ki so označeni s sporno znamko enak, kar pomeni verjetnost povezovanja.
91 Spomniti je treba, da je verjetnost povezovanja poseben primer verjetnosti zmede, ki jo označuje dejstvo, da se zadevni znamki, medtem ko ni verjetno, da bi neposredno zmedle ciljno javnost, lahko dojame kot dve znamki, ki pripadata istemu imetniku (glej sodbo z dne 9. aprila 2003, Durferrit/UUNT – Kolene (NU‑TRIDE), T‑224/01, Recueil, EU:T:2003:107, točka 60 in navedena sodna praksa). Za upoštevanje tega merila mora zahteva za ugotovitev ničnosti temeljiti na obstoju več znamk, katerih skupne značilnosti jih uvrščajo v isto serijo ali družino znamk (sodba z dne 18. decembra 2008, Les Éditions Albert René/UUNT, C‑16/06 P, ZOdl., EU:C:2008:739, točka 101). Merilo serije ali družine znamk pa je upoštevno, le če je skupni element razlikovalen. Če je namreč ta element opisen, ne more povzročiti zmede (glej v tem smislu sodbo z dne 6. julija 2004, Grupo El Prado Cervera/UUNT – Héritiers Debuschewitz (CHUFAFIT), T‑117/02, ZOdl., EU:T:2004:208, točka 59).
92 Prvič, poudariti je treba, da je Splošno sodišče že presodilo, da se na okrepljeno varstvo, ki je priznano družini znamk, ni mogoče veljavno sklicevati če je skupni element prejšnjih znamk zelo opisen glede zadevnih proizvodov in storitev. Izraz, ki napotuje na lastnosti navedenih proizvodov in navedenih storitev namreč ne more tvoriti posebne skupne osnove družine znamk (glej v tem smislu sodbo z dne 13. julija 2012, Caixa Geral de Depósitos/UUNT – Caixa d’Estalvis i Pensions de Barcelona (la Caixa), T‑255/09, EU:T:2012:383, točka 82).
93 Poudariti je treba, da je element „rock“ zelo opisen in poveličevalen v zvezi s proizvodi in storitvami, ki so označeni s prejšnjimi znamkami. Zato v skladu s sodno prakso, navedeno zgoraj v točkah 91 in 92, ni primeren za to, da bi bil skupni element družine znamk.
94 Drugič, to ugotovitev potrjuje sklep z dne 30. januarja 2014, Industrias Alen/The Clorox Company (C‑422/12 P, ZOdl., EU:C:2014:57, točka 45), s katerim je Sodišče presodilo, da naj ugotovitev obstoja verjetnosti zmede med znamkama CLOROX in CLORALEX ne bi pomenila, da se imetniku prejšnje znamke prizna monopol nad elementom „clor“, ki je zelo opisen za zadevne proizvode, glede na to, da bi obstoj verjetnosti zmede vodil le do zaščite določene kombinacije elementov, ne pa tudi do zaščite opisnega elementa, ki je del te kombinacije.
95 Priznanje družine znamk s serijskim elementom „rock“ pa bi vodilo prav do monopolizacije elementa „rock“, ki je zelo opisen in poveličevalen v zvezi s proizvodi in storitvami, ki jih označujejo prejšnje znamke. Varstvo, okrepljeno s priznanjem obstoja družine znamk, bi pomenilo, da dejansko noben drug gospodarski subjekt ne bi mogel registrirati znamke z elementom „rock“ ter bi mu bila morebiti celo prepovedana uporaba tega elementa v sloganih in reklamnem gradivu. Take omejitve svobodne konkurence, ki bi izhajala iz pridržanja določenega osnovnega izraza angleškega jezika za samo en gospodarski subjekt, ni mogoče upravičiti z namenom nagraditve ustvarjalnih ali oglaševalskih prizadevanj imetnika prejšnjih znamk. Ker namreč ne gre za razlikovalni učinek, ki bi bil povečan zaradi uporabe, tržna vrednost, ki jo tvori navedeno pridržanje, ni rezultat takšnih prizadevanj imetnika, temveč zgolj posledica pomena besede, ki je vnaprej določen na podlagi zadevnega jezika in ki napotuje na značilnosti zadevnih proizvodov in storitev.
96 Tretjič, tožeča stranka se ne more veljavno sklicevati na sodbo z dne 27. aprila 2010, UniCredito Italiano/UUNT – Union Investment Privatfonds (UNIWEB) (T‑303/06 in T‑337/06, EU:T:2010:160). Sodišče je namreč v tej sodbi poudarilo pomen razlikovalnega učinka serijskega elementa „uni“ v zvezi z zadevnimi storitvami in ugotovilo, da je bil ta učinek tako pomemben, da je ta element pri upoštevni javnosti lahko povzročil neposredno povezavo z zadevno serijo (zgoraj navedena sodba UNIWEB, EU:T:2010:160, točke 35, 38 in 39). V obravnavanem primeru pa ni take stopnje razlikovalnega učinka.
97 Element „uni“ ima za povprečnega nemškega potrošnika gotovo določen pomen, vendar pa ga ni mogoče neposredno povezati s finančnimi storitvami, zlasti z investicijskimi skladi, na katere se nanašajo prejšnje znamke v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 96 navedena sodba UNIWEB, (EU:T:2010:160). Nasprotno pa element „rock“, ki je naveden v obravnavanem primeru, napotuje na značilnosti gradbenega materiala in gradbenih storitev, na katere se nanašajo prejšnje znamke. Ker se torej dejansko stanje v zvezi s tem ključnim vprašanjem razlikuje, rešitve, sprejete v navedeni sodbi, ni mogoče prenesti na to zadevo.
98 Iz tega sledi, da element „rock“, ki je v obravnavanem primeru zelo opisen in poveličevalen, kar zadeva proizvode in storitve, ki jih označujejo prejšnje znamke, ne more tvoriti posebne skupne osnove družine znamk.
99 Podredno je treba ugotoviti, da tožeča stranka vsekakor ni predložila dokaza o resni uporabi zadostnega števila znamk, ki bi lahko tvorile družino znamk.
100 V skladu s sodno prakso resna in dejanska uporaba znamke ne more biti izkazana z verjetnimi elementi ali domnevami, ampak mora temeljiti na konkretnih in objektivnih elementih, ki dokazujejo resnično in zadostno uporabo znamke na zadevnem tržišču (zgoraj v točki 37 navedena sodba VITAKRAFT, EU:T:2004:292, točka 28, in sodba z dne 30. novembra 2009, Esber/UUNT – Coloris Global Coloring Concept (COLORIS), T‑353/07, EU:T:2009:475, točka 24).
101 V obravnavanem primeru pa dokaze o resni uporabi, ki jih je tožeča stranka predložila pred UUNT, tvorijo izjava pod prisego in katalogi proizvodov, označenih s prejšnjimi znamkami.
102 Kot je torej pravilno ugotovil odbor za pritožbe, tožeča stranka ni predložila neodvisnih dokazov, kot so tržne raziskave, fakture ali podatkov, utemeljenih s številkami, ki se nanašajo na reklame, ki bi lahko potrdili številke, navedene v izjavi pod prisego. Poleg tega naj bi katalogi dokazovali zgolj obstoj prejšnjih znam, ne da bi kazali na razdeljene količine in obdobja, med katerimi je to razdeljevanje potekalo.
103 Tožeča stranka torej ni predložila konkretnih in objektivnih elementov, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti resnično in zadostno uporabo vseh prejšnjih znamk, ali vsaj zadostnega števila teh znamk, ki bi se ga že lahko opredelilo kot družino znamk. Tak dokaz pa se s sodno prakso zahteva v zvezi z družino znamk (glej v tem smislu sodbo z dne 23. februarja 2006, Il Ponte Finanziaria/UUNT – Marine Enterprise Projects (BAINBRIDGE), T‑194/03, ZOdl., EU:T:2006:65, točki 126 in 127).
104 Glede na navedeno je treba trditve tožeče stranke, ki se nanašajo na domnevni obstoj družine znamk, zavrniti.
105 Zato je treba edini tožbeni razlog tožeče stranke in s tem njeno tožbo zavrniti.
Stroški
106 V skladu s členom 134(1) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (deveti senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Družbi Deutsche Rockwool Mineralwoll GmbH & Co. OHG se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 8. julija 2015.
Podpisi