SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (tretji senat)

z dne 28. novembra 2007

Zadeva T-214/05

Hippocrate Vounakis

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Karierno ocenjevalno poročilo – Ocenjevalno obdobje 2003 – Opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči – Obveznost obrazložitve – Neskladnost med ocenami in opombami – Očitna napaka pri presoji“

Predmet: Tožba za razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 13. julija 2004 o dokončnem kariernem ocenjevalnem poročilu tožeče stranke za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2003.

Odločitev: Odločba z dne 13. julija 2004 o kariernem ocenjevalnem poročilu Hippocrata Vounakisa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2003 se razglasi za nično v delu, ki se nanaša na naslov „Učinkovitost“. V preostalem se tožba zavrne. Komisiji se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Obveznost opredelitve ciljev, ki jih je treba doseči

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

2.      Uradniki – Ocena – Ocenjevalno poročilo – Diskrecijska pravica ocenjevalcev – Sodni nadzor – Meje

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

3.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Obveznost obrazložitve – Obseg

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

4.      Uradniki – Ocena – Karierno ocenjevalno poročilo – Samoocenitev, ki jo opravi uradnik – Predmet

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 43)

1.      Iz člena 7(1) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, izhaja, da mora uprava osebi na delovnem mestu določiti cilje in merila za ocenjevanje. Ta obveznost je navedena tudi v navodilu za ocenjevanje, ki ga je Komisija določila zase kot kodeks ravnanja.

(Glej točko 37.)

Napotitev na: Sodišče, 1. december 1983, Blomefield proti Komisiji, 190/82, Recueil, str. 3981, točka 20; Sodišče prve stopnje, 24. januar 1991, Latham proti Komisiji, T‑63/89, Recueil, str. II‑19, točka 25; Sodišče prve stopnje, 30. september 2003, Tatti proti Komisiji, T‑296/01, RecFP, str. I‑A‑225 in II‑1093, točka 43.

2.      Ocenjevalci imajo zelo široko diskrecijsko pravico pri oceni dela oseb, ki jih morajo oceniti. Sodišče Skupnosti ne sme, razen v primeru dejanske zmote, očitne napake pri presoji ali zlorabe pooblastil, nadzirati utemeljenosti ocene poklicnih sposobnosti uradnika, saj ta vsebuje zapletene vrednostne sodbe, ki jih zaradi njihove narave ni mogoče objektivno preveriti.

(Glej točko 62.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 7. maj 2003, den Hamer proti Komisiji, T‑278/01, RecFP, str. I‑A‑139 in II‑665, točka 58; Sodišče prve stopnje, 13. julij 2006, Vounakis proti Komisiji, T‑165/04, ZOdl. JU, str. I-A-2-155 in II-A-2-735, točka 61.

3.      Uprava je dolžna podrobno in zadostno obrazložiti ocenjevalna poročila. Splošne pripombe, ki spremljajo analitične ocene, morajo omogočiti ocenjenemu uradniku, da presodi utemeljenost teh ocen ob polnem poznavanju dejstev, in po potrebi sodišču Skupnosti, da izvaja sodni nadzor, zato mora obstajati skladnost med ocenami in pripombami, s katerimi so utemeljene te ocene.

Posebno pozornost je treba v nekaterih primerih prav tako nameniti obrazložitvi. Karierno ocenjevalno poročilo mora biti posebej obrazloženo glede na priporočila paritetnega odbora za ocenjevanje, če jim drugostopenjski ocenjevalec ne namerava slediti ter če so v mnenju navedene posebne okoliščine, ki lahko vzbudijo dvom o veljavnosti ali utemeljenosti prvotne ocene, in je zato potrebna posebna ocena drugostopenjskega ocenjevalca glede morebitnih posledic, ki izhajajo iz teh okoliščin.

(Glej točki 63 in 83.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 21. oktober 1992, Maurissen proti Računskemu sodišču, T‑23/91, Recueil, str. II‑2377, točka 41; Sodišče prve stopnje, 12. junij 2002, Mellone proti Komisiji, T‑187/01, RecFP, str. I‑A‑81 in II‑389, točka 27 in navedena sodna praksa; Sodišče prve stopnje, 30. september 2004, Ferrer de Moncada proti Komisiji, T‑16/03, ZOdl. JU, str. I‑A‑261 in II‑1163, točka 50 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Vounakis proti Komisiji, točka 84.

4.      V skladu s členom 7(4) Splošnih določb za izvajanje člena 43 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, je cilj samoocenitve pripraviti uradni razgovor med uradnikom in ocenjevalcem. Zato ni treba, da uradnik oceni samega sebe, ampak je to v pristojnosti ocenjevalca, potrjevalca in drugostopenjskega ocenjevalca.

(Glej točko 81.)