Pritožba, ki jo je 24. maja 2013 vložila AK zoper sodbo, ki jo je 13. marca 2013 izdalo Sodišče za uslužbence v zadevi F-91/10, AK proti Komisiji

(Zadeva T-288/13 P)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Pritožnica: AK (Esbo, Finska) (zastopniki: D. Abreu Caldas, S. Orlandi, A. Coolen, J.-N. Louis in É. Marchal, odvetniki)

Druga stranka v postopku: Evropska komisija

Predlogi

Pritožnica Splošnemu sodišču predlaga, naj:

ugotovi in odloči, da se

sodbo Sodišča za uslužbence (tretji senat) z dne 13. marca 2012 v zadevi AK proti Evropski komisiji (F-91/10) razveljavi;

Komisiji naloži, naj tožeči stranka plača:

odškodnino za izgubo 95 % možnosti za napredovanje v naziv A4 v napredovalnih obdobjih 2003, 2005 ali najkasneje 2007 v višini 375.295 EUR, 204.996 EUR oziroma 90.130 EUR, v kar je vštet že izplačani pavšalni znesek 4000 EUR, in ureditev pokojninskih pravic s plačilom ustreznih prispevkov;

55.000 EUR poleg že plačanih 15.000 EUR za nepremoženjsko škodo, ki je nastala zaradi ohranitve nepravilnega upravnega položaja kljub temu, da so bile med drugim izdane sodbe Splošnega sodišča z dne 20. aprila 2005 in 6. oktobra 2009 ter Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 13. decembra 2007, ter sprejeta odločba OPI z dne 23. aprila 2007, s katero je bilo ugodeno pritožbi, ki jo je tožeča stranka vložila 4. septembra 2006;

Komisiji naloži plačilo stroškov.

Pritožbeni razlogi in bistvene trditve

Pritožnica v utemeljitev pritožbe navaja tri pritožbene razloge.

Prvi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava, ker naj bi se Sodišče za uslužbence oprlo na karierno ocenjevalno poročilo (KOP), ki naj bi ga samo izločilo iz obravnave (v zvezi s točkami 55, 56, 73 in 87 izpodbijane sodbe).

Drugi pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri oceni nepremoženjske škode in kršitev načela sorazmernosti, ker naj bi Sodišče za uslužbence zmanjšalo oceno nepremoženjske škode na 15.000 EUR s tem, da naj bi upoštevalo le zelo veliko zamudo, ki je nastala pri pripravi različnih KOP, in s tem, da je obseg nepremoženjske škode omejilo na obdobje, v katerem je bila tožeča stranka še zaposlena, brez upoštevanja drugih dejavnikov, kot je negotovost in zaskrbljenost tožeče stranke glede poklicne prihodnosti po obdobju, ko je bila zaposlena (v zvezi s točkami 63, 83 in naslednje izpodbijane sodbe).

Tretji pritožbeni razlog: napačna uporaba prava pri oceni škode, nastale zaradi izgube možnosti napredovanja, in kršitev obveznosti obrazložitve, ker naj Sodišče za uslužbence ne bi moglo le na podlagi točk za delovno uspešnost in pragov napredovanja ugotoviti, da je bila verjetnost za napredovanje tožeče stranke nizka, in ker naj bi Sodišče za uslužbence škodo, nastalo zaradi izgube možnosti za napredovanje, pavšalno ocenilo na 4000 EUR, ne da bi kakor koli pojasnilo, kako je prišlo do tega zneska (v zvezi s točkami od 71 do 73 ter 89 in naslednje izpodbijane sodbe).